Že tedne opazujem ta cirkus. Stand-up burlesko, kjer občinstvo s smetmi obmetava kreaturo na odru. Toda na koncu vsega si vseeno ne morem kaj, da mi v tej enotni fronti celotne države proti Gašparju Gašparju Mišiču, ta naš dvojni Gašpar ne bi postal po svoje simpatičen. Si predstavljate: tvoj šef in tvoj delodajalec sta proti, celotna vladna koalicija je proti, lastnik je proti, vsi mediji so se združili v enotno fronto proti tebi, celotna javnost se ti posmehuje, ti pa žrtvuješ svojo vladno službo in se navkljub celemu svetu skozi temne cone temačne koprske čaršije prilobiraš ali bolje skozi stranska vrata s sam-bog-ve-katerimi sredstvi zdrenjaš v vodenje našega največjega okna v svet? To je res fenomen par excellence. To bi lahko uspelo le še Chucku Norrisu. Za kaj takega moraš imeti res dve jajci, tudi če nisi Gašpar Gašpar. In česa premalo.
No, in Gašpar Gašpar je po svoje simpatičen prav zaradi tega. Ker misli, da je najboljši. Česarkoli se loti. Še preden se loti. Tudi če mu ne pustijo. In čeprav ga bodo, kot napovedujejo, po hitrem postopku, kot je dolg in širok, vrgli skozi sprednja vrata. Jim bo že pokazal! Da je najboljši. Pa čeprav le za 5 minut ali dni.
Kaj torej žene našega Gašparja Gašparja? Mesijanstvo, ludizem ali nekaj, za kar je treba nujno poiskati resno strokovno pomoč?
Več: Damijan blog
