Nič novega ni, da stanje demokracije v naši komajda dobro polnoletni državi, ni na ravni, kakršni bi si želeli. Če lahko z dokaj mirno vestjo še trdimo, da premoremo svobodo govora, pa je večji križ z odgovornostjo za svoje besede in dejanja.
Razdeljenost sega tako daleč, da večji del strank na obeh polih nasprotuje tudi tistim zamislim in potezam nasprotne strani, s katerimi se intimno morda celo strinja. Tak primer je apriorno nasprotovanje koalicije protikriznim ukrepom, ki jih je predlagala opozicija, z druge strani pa denimo SDS-ovo nasprotovanje arbitražnemu sporazumu. Edino izjemo, ki potrjuje pravilo, občasno predstavlja le SLS.
Predstavniki ljudstva v neposrednem pomenu besede
Kljub temu pa ne moremo trditi, da parlament ne opravlja svoje vloge. Konec koncev smo vsa leta imeli vlade, ki so imele v parlamentu takšno ali drugačno večino in še vedno doslej je parlament bil vladam v zadovoljivo podporo, celo takrat, ko smo imeli pisane koalicije. Drži, da smo vedno imeli in imamo tudi danes nekaj poslancev, ki s svojim žaljivim slogom ne dvigujejo ugleda najvišjega zakonodajnega telesa. A takšni so, predstavljajo pač del volilnega telesa, ki ima do svojega glasu ravno toliko pravice, kot vsakdo drug.
Čeprav je kritika parlamenta deloma upravičena, a nihče od politikov ali relevantnih mnenjskih voditeljev, doslej ni postavil pod vprašaj same parlamentarne demokracije, naj si bo zaradi nezrelega vedenja kogarkoli podil iz parlamenta. Doslej. A vse je enkrat prvič – tako je pred dnevi na Ljubljanskem forumu Financ ljubljanski župan Zoran Janković izjavil: ˝Za stanje duha je kriva politika. Tu je na prvem mestu parlament. Poglejte, kaj se dogaja v parlamentu. Tiste, ki ustvarjajo gnojne bule, je treba izločiti.˝
Zagotovo izjava, s katero bi se strinjalo veliko državljanov. Še zlasti neukih, ponižanih in razžaljenih. Po drugi strani pa izjava, zaradi katere bi morali zazvoniti vsi alarmi pri politično mislečih. Še posebej pri tistih, ki ljubljanskega župana vidijo kot morebitno rešilno bilko na levici. Kot rečeno, takega omalovaževanja demokratičnih struktur in odkritih groženj demokraciji, nismo doživeli še nikoli, celo od Jelinčiča ne.
Schurken raus
Izjava je unikatna za evropski demokratični prostor, celo pri naših zahodnih sosedih je niso slišali že vsaj tričetrt stoletja. Zaradi brutalnosti izraza mi na misel prihajajo vzporednice z nacističnim diktatorjem in njegovimi besedami o potrebi po “izločitvi parazitov iz telesa nemškega naroda”. Paralel bi najbrž našli še nekaj, a nikoli od uglednih svetovnih voditeljev, praviloma od diktatorjev raznih barv.
Problem pri ljubljanskem županu je, da s to izjavo misli smrtno resno. Dokaz za to je delovanje ljubljanskega mestnega sveta, ki je zreducirano zgolj na glasovanje. Seje mestnega sveta so postale naravnost groteskne, predvsem zaradi obnašanja svetnikov županove liste, ki sploh ne razpravljajo. Na razprave opozicijskih svetnikov običajno sploh ne odgovarjajo, ampak zgolj počakajo, da opozicija pove svoje, čemur sledi glasovanje Jankovićevega stroja. Za vsak slučaj jim župan včasih kar pove, kako glasovati: “Na glasovanje dajem amandma svetnika Jazbinška. Župan je proti.”
S svojim dosedanjim ravnanjem je ljubljanski župan že večkrat dokazal, da vlogo demokratičnih institucij razume zgolj kot brezpogojno podporo svojim zamislim, podobno, kot razume vlogo zakonodaje, ki da “se je drži, če se le da”. Zato seveda niti najmanj ne dvomim, da misli resno tudi z izločanjem gnojnih bul – kdo povzroča gnojne bule, seveda določa Janković.
Kot rečeno, bi morali zazvoniti vsi alarmi še zlasti pri tistih, ki ga favorizirajo kot bodočega voditelja levice. A na to ni za računati – konec koncev je njegov glavni politični boter dobri dve desetletji brez slabe vesti igral vodilno vlogo v prav takem režimu, ki je izločal gnojne bule. Seveda gnojne, po svoji presoji.
Foto: dossierkorupcija.com
