Ali res ne gre pri državnih projektih brez »prijateljev« oblasti in zakaj so za kontrolo oblasti pomembne Civilne iniciative (CI) in strokovna javnost.
Najprej je treba ugotoviti, da je država dala v izdelavo Investicijski program Drugi tir (IPDT) družbi Deloitte svetovanje d. o. o., Ljubljana, ki je imela za pripravo podatkov državnega projektanta DRI. Zanimivo je, da je družba Deloitte svetovanje d. o. o. zaznamovana s skrivanjem 350 mio EUR pri projektu TEŠ in zato toži RS sedanjega lastnika Alstoma General Electric iz USA pred arbitražnim sodiščem na Dunaju. Državni projektant DRI, ki je vseskozi vpleten v različne nadzore in spreminjanja končnih cen, je bil vpleten tudi v prvo poročilo GEODATA za projekt Drugi tir. Tako, da je GEODATA v bistvu napisala negativno mnenje, ki ga je z zavezo odgovornosti dopolnjeval DRI.
Projektni svet civilnega nadzora drugi tir (PSCN) je v ponedeljek dne 11. 2. 2019 objavil zapisnik seje z dne 1. 2. 2019, na kateri so obravnavali IPDT. Zapisnik je dosegljiv na spletni strani infrastrukturnega ministrstva, ki ga vodi gospa Alenka Bratušek (TUKAJ). Če si boste vzeli malo manj kot pet minut časa – vem, časa nam vedno zmanjkuje –,boste lahko sami ocenili problematičnost samega projekta Drugi tir kot tudi projektne dokumentacije, ki jo je pripravila SŽ Projektivno podjetje iz Ljubljana.
Mnenje PSCN vsebuje tudi še kratko pritrdilno ločeno mnenje, ki ne pove jasno, čemu PRITRJUJE. Najbrž pritrjuje kar mnenju PSCN, saj je vsebina LOČENEGA MNENJA g. Jadrana Bajca vsebuje navedbo nekonsistentnosti iz IPDT.
Strokovna skupina želi ponovno opozoriti na nekaj nedomišljenih projektantskih konceptov. Sprašujejo se, zakaj je potreba revitalizacija projekta, ki temelji na zastarelih tehničnih konceptih, predvsem pa ne upošteva prednosti modernih lokomotiv in sodobnih železniških konceptov.
V nadaljevanju opozarjamo na bistvene pomanjkljivosti IPDT, ki je v celotnem besedilu dostopen tukaj. Posebej želimo opozoriti na vlogo povezanih oseb – podjetij DRI in SŽ Projektivno podjetje. Poudariti želimo, da to projektivno podjetje ni v lasti SŽ železnic, čeprav po dobro zamišljenem načrtu uporabljajo njihovo ime in na ta način marsikoga zavedejo.
Posebej prozorno je zavajanje s tehničnimi karakteristikami same proge. Dokončno je razkrita zgodovina neuspelih pogajanj z Italijo. S tem projektom dobivamo spačka z vizijo dvotirnosti, ki je pomanjkljiva zaradi sistemske varnosti. Tudi po uvedbi dvotirne proge, vlaki zaradi varnosti proti požarom v predorih ne bodo smeli voziti na krajši časovni zamik kot je petnajst minut. Temu pa je tako, ker načrtujejo, da bodo servisno cev, ta je sicer namenjena za pobeg v primeru požara, opremili za vožnje vlakov. V ta namen so pripravili variantno rešitev povečanih dveh predorskih cevi. Pri tem pa so zopet pozabili na požarno-varstvene predpise, po katerih je v času vožnje enega vlaka v enem od dveh zaporedno postavljenih predorov prepovedana vožnja drugega vlaka v nasprotno smer.
Navedena rešitev pomembno vpliva na časovni interval voženj, ki bo 15 minut ali 96 vlakov na 24 ur. Kdor na železnici zmore tak tempo voženj, naj se čimprej oglasi, da se ne bo potem oglašal, ko bodo predori izvedeni.
Posebej so v razširjenem poročilu obravnavali dejansko investicijsko vrednost. Vse kaže, da ob nedoločeni vrednosti (investicijski program je živ) nobena investicija ni predvidljiva vnaprej. Tako lahko tako zasnovan projekt brez težav doseže vrednosti med 2,5 milijarde do 3 milijarde EUR. Vsi, ki delate z raznimi projekti, lahko izvajate državljansko nepokorščino, če vas kakšen srboritež iz EU projektov preganja za 20.000 EUR neprimerno porabljenih sredstev.
V poročilu je predstavljeno ključno vprašanje namernega zavajanja s podatki: Zakaj je bila javnosti posredovana vrednost 97 mio za razširitev servisne cevi, zakaj je SŽ Projektivno podjetje pripravilo projekt PGD z oceno vrednosti 641 mio EUR; kakšna je dejanska vrednost predložene gradnje v investicijskem programu.
V sklepu pa strokovna skupina predlaga Ministrstvu, da konča s sistematičnim zavajanjem slovenske javnosti in začne s kakovostnimi spremembami v železniškem prometu ter med drugimi ukrepi začne postopoma uvajati izmenični tok v železniškem napajalnem sistemu. Strokovna skupina je prepričana, da bo ministrstvo predlagane rešitve lahko uvedlo, če se razkrijejo vsi dokumenti, ki se danes nahajajo pri skritih in javnih protagonistih, ter se prične z aktivno mediacijo in soočenjem ključnih deležnikov.
