Boruta Pahorja poznam praktično točno toliko časa kot Janeza Janšo. Če se prav spomnim, sem oba osebno spoznal leta 1999 v kratkem časovnem zamiku. Toda naj v tem prispevku svojo pozornost namenim Borutu Pahorju. Moja srečanja z njim v takratnem času so mi dala vedeti, da gre za novega politika tistega časa, ki bi se znal odlepititi od nekdanje zveze komunistov, zlasti pa od Kučana. Že takrat mi je bilo poznano, da je v določeni situaciji med njima prišlo do pomembnih razhajanj. Poenostavljeno povedano bila je “slika” ni pa bilo med njima “tona”. Zdelo se mi je, da bi Pahor znal ravnati drugače, kot so mu narekovali takratni politični botri s Kučanom na čelu. In je tako tudi ravnal. Pa pustimo podrobnosti, ni še čas za njih.
Čas po volitvah leta 2000 je bil vendarle čas zmagoslavne in velike LDS z Drnovškom na čelu in s podrejeno vlogo Pahorjeve SD v takratni koaliciji. Je pa prišlo prelomno obdobje za Pahorja, ko je leta 2007 poslušal “klic stranke” in ne klic svojega srca. Sam si je želel na predsedniške volitve, ki bi jih verjetno gladko dobil in verjamem, da bi bil dober predsednik države, veliko boljši od Turka, ki je tako ali tako bistveno slabši od Drnovška in celo od Kučana. Pahor se je podredil želji SD, da stranko popelje na državnozborske volitve leta 2008. Danes je jasno, da je bila to njegova življenjska napaka. Leta 2008 je bilo že vse drugače. SD in Kučan sta ga izkoristila kot nekakšno vabo na trneku, za privabljanje volilcev. Dobra vaba je bil, tako so pokazali rezultati volitev 2008.
Toda že v startu nove koalicije SD, ZARES, LDS in DESUS je bilo jasno, da ima ta barka preveliko število lukenj v podpalubju in preveliko število krmarjev. Dejstva, da je SD leta 2008 dobila več glasov kot ZARES, LDS in DESUS skupaj, ni upošteval nihče, niti Pahor sam ne. Nova velika napaka Pahorja. Luknje v podpalubju koalicijske barke so začele popuščati. Prva je bila tista z imenom Golobič. Toda Pahor ga je ob njegovih lažeh o premoženju zaščitil namesto, da bi ga nagnal. Je pa zato nagnal Erjavca, rekoč da mora spoštovati mnenje Računskega sodišča. Naslednja napaka, ki je postala še bolj očitna, ko ni nagnal Križaniča, katerega izgon iz vlade je prav tako kot v primeru Erjavca zahtevalo Računsko sodišče. Sledila je Kresalova in njen najem prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada. Namesto, da bi jo Pahor nagnal, jo je zaščitil. Še ena napaka Pahorja.
Na tej točki bi lahko, začelo se je šele leto 2010, Pahor stopil pred kamere in ob predpostavki, da bi nagnal Golobiča in Kresalovo in ne Erjavca, povedal, da nima več večinske vlade in bi odšel na predčasne volitve. Skoraj verjetno bi v tistem času volitve tudi dobil. Tako pa je mencal in mencal, svoj hrbet je nastavljal tako LDS kot ZARES, toliko časa, da je bitko izgubil. Ne verjamem, da Pahor sploh ve, da sta tako ZARES kot LDS vse skozi igrala vlogo njegovega nasprotnika in grobarja in ne zaveznika.
Epilog celotne zadeve je več ali manj jasen. Žebelj v krsto SD je zabil še Kučan, ki sedaj podpira Jankoviča. Pa ne zaradi podpore Jankoviču ampak to počne v obrambi pred Janšo. Kučanu pa seveda sledijo poslanci SD. Prva se je v objem Jankoviču podala poslanka Brunskoletova, sledila ji je poslanka Klasinčeva, danes pa še Župevčeva. Kljub temu, da njihov vodja Kumer trdi, da je v SD vse lepo in prav in da gre za predvolilne turbulence, je jasno, da se prehodi k Jankoviču še niti slučajno niso končali. Toda več kot jih bo, bolj bo jasno, da Jankovičiči niti slučajno ne predstavljajo novih obrazov.
Lahko pa se zgodi, da bo Pahorjeva SD pristala nekje na pragu vstopa v Državni zbor. Mimogrede, v lokalnem okolju ugotavljam, da na okoli hodijo dobro plačani ljudje, ki za denar k Jankovičičem vabijo znane poslovneže in župane v lokalnem okolju. Za sedaj neuspešno, toda pravijo, da to opravljajo zaradi plačila. Tudi nadaljevanje te zgodbe je predvidljivo. Bolj kot se bo večala četa Jankovičičev iz vrst SD, manj bodo Jankovičiči dobili na volitvah. Hkrati pa bo SD vse bolj postajala marginalna politična sila v Sloveniji.
Glede na povsem legitimne in verjetno korektne namene Pahorja leta 2008, je to pravi polom za SD. Mogoče škoda za klasično socialno demokracijo v Sloveniji, kajti prihajajo v socialnodemokratske maske zamaskirani vampirji v podobi Jankovičičev. Upati je le, da ne bodo preštevilčni. Glede na spreobrnenje Kučana, ki je leta 1992 zamrznil članstvo v SD in je leta 2008 podpiral Pahorja, sedaj pa je izdal tako SD kot Pahorja in podpira Jankovičiče upam, da bodo to opazili tudi volilci. Pahorja pa položaj predsednika države, kot pravi ne zanima več, vprašanje je če se bo kot poslanec sploh uvrstil v parlament. Očitno plačuje veliko ceno za svojo naivnost.
Vir: blog Vinko Gorenak
