G. Novković, Portal plus, Premier Cerar: “V Sloveniji smo egalitarni. Moramo v spremembe.”

To je včeraj dejal predsednik vlade na 1. vrhu podjetij v tuji lasti. Mu lahko verjamemo? Morda. Ampak to je mogoče le, če ne bo novega plačnega balona v javnem sektorju. Ta hip namreč sploh nismo egalitarni. Zaposleni v gospodarstvu so najbolj prispevali h gospodarski rasti, smetano pa pobirajo javni uslužbenci.

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade. V takšnih razmerah so največji vladni borci za spremembe Miro Cerar, Dušan Mramor in Boris Koprivnikar. Nerodno pri tem je to, da prihajajo prav iz javnega sektorja. Ko težko objektivno pogledajo na realne razmere. To se vidi v pogajalskih izhodiščih vlade. Res je, da je pogajalsko izhodišče vlade pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju posledica razmerja moči v koaliciji. Cerar, Mramor in Koprivnikar so skupaj z gospodarskim ministrom za ostale v vladi najbrž ultra reformisti. Zaviralci nujnih reform so drugi ministri v vladi, ne omenjeni. A ne glede na to obstaja sum, da tudi omenjeni trije prispevajo k boju proti nujnim reformam. Sum obstaja zaradi naslednjih dejstev:

– minister Koprivnikar je kljub vsemu navedenemu sindikatom med vrsticami dejal, da ne morejo pričakovati 380 milijonov evrov, da pa se bodo nekaj zmenili. Minister Mramor pa je gospodarstvenikom in s tem tudi vsem zaposlenim v gospodarstvu dejal, da bomo lahko razbremenili plače za 60 do 90 milijonov evrov, a le če jih bomo z drugimi davki našli. To dvoje skupaj ni korektno.
– minister Mramor je konec prejšnjega tedna dejal, da razvojna kapica politično ni uresničljiva. On torej bi, ampak koalicijski partnerji tega ne bi. Podobno je včeraj na vrhu podjetij v tuji lasti dejal Miro Cerar: “Politična volja je. Toda v koaliciji so partnerji različnih mnenj.” Drži, to vsi vemo. Ampak nismo mi izbirali koalicijskih partnerjev. Volivci smo izbirali le stranke. Kot vemo, so bile tudi možne tudi drugačne koalicije. Vem, da je politično pogajanje v slovenski parlamentarni partitokraciji težko. Toda odgovornost za dejanja je na tistemu, ki sestavlja koalicijo. Iskreno povedano pa Miro Cerar, ki bi po mojem mnenju res kaj rad reformiral, nima niti enotne reforme podpore znotraj svoje stranke. Politična volja je in hkrati politične volje ni. To je shizofrena slovenska dialektika.
– podjetja v tuji lasti so včeraj izpostavila, da podjetja, ki se na trgu borijo za preživetje in boljše rezultate, nimajo nobenih težav zmanjšati stroške za en odstotek. Podjetja jih morajo letno zmanjševati tudi za 3 do 5 odstotkov. Zato je optimizacija javne porabe za 0,6 odstotka vrednosti javnih financ oziroma 100 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za uresničitev dela davčne reforme, kot jo predlagata GZS in ZDSS, prav gotovo dosegljiva. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman se je z njimi strinjala, rekoč, da je optimizacija javnega sektorja eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe. A hkrati poudarila, da tega ni možno narediti naenkrat in da morajo pri tem sodelovati vsa ministrstva.

Dal bi roko za Cerarja, Mramorja in Vraničar Ermanovo, da bi res kaj reformirali. A kaj, ko jim težko verjamem, ker nam hkrati pravijo, da obstaja močna politična volja in da politična realnost v pomembnem delu vlade ni tako naklonjena reformam. Mar resnično mislijo, kar pravijo? Ali se tudi oni vsaj malce sprenevedajo?

Sploh ni pomembno. Čas namreč teče. Kmalu ga bo začelo zmanjkovati. Prej ali slej bodo volitve, ko bo treba nagovoriti tudi armado zaposlenih v gospodarstvu, ki že dolga leta zaman od države čakajo višje neto plače kot posledico resne, ne kozmetične davčne reforme. Prej ali slej bo prišla tudi kriza, ki nas bo bolela, ker z javno porabo ne ravnamo gospodarno.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.