Kljub drugačnim napovedim strank bi bilo seveda naivno pričakovati, da se tokratna predvolilna kampanja ne bo vrtela tudi okrog afer, še zlasti pri glavnih protagonistih. In če so konkurenti in javnost z nadobudnim Virantom precej zlahka opravili, sta Janša in Janković seveda veliko odpornejša. Za Janšo bi tako ali tako že lahko rekli, da je imun na afere. Sojenje v aferi Patria, izdaje in ponatisi knjig Spomenke Hribar; Mateja Šurca in Blaža Zgage so zaradi nenehnih leta trajajočih obdelav predsednika SDS, ki ne pripeljejo do nobenih rezultatov, postali tako obrobni dogodki, da se nanje ne ozirajo več niti Janševi zakleti nasprotniki. Tako se Janši, kljub vsem mogočim aferam, niti ni potrebno zagovarjati pred javnostjo in je s tem seveda v bistveni prednosti pred konkurentoma.
Je pa zato pretekli konec tedna padlo po kandidatu nekdanjega predsednika države, kapitalistu s socialnim čutom, ljubljanskem županu Jankoviću. Na prvi pogled minorna afera z nakazilom dobrih sto tisočakov sinu za urejanje vrta se je čez noč razcvetela v verigo laži. In ne le to, predvsem je nakazala, da problematična sinova nista ravno tako zelo neodvisna od očeta, kot bi ta rad prikazal.
Družinske zadeve
Seveda drži Jankovićeva trditev, da se nikogar ne tiče, če da sinu denar za ureditev vrta. Pustimo ob strani dejstvo, da nekdo, ki sinu takole mimogrede nakaže deset povprečnih letnih plač za ureditev bazena in dvorišča, težko verodostojno igra socialno čutečega politika. Do tod je zgodba podobna, kot pri Virantu – nič protizakonitega.
Bolj zanimiva je zadeva postala takrat, ko je sledilo razkritje, da je kandidat za premiera javnosti zamolčal del svojega premoženja, natančneje povedano hišo, v kateri živi njegov sin Jure. Janković se je nemudoma odzval s trditvijo, da lastništva hiše ni navedel zato, ker je zanj to stanovanje last Jureta Jankovića in je sam lastnik zgolj formalno. Za 24ur je dejal, da je “to stvar v družini in je to hiša Jureta Jankovića”. Skratka, kandidat za premiera je povedal, da je njegova družina nad zakonom. In ker je v njegovih očeh hiša njegova le formalno, se je odločil, da bo tudi v javnosti nastopal v skladu s svojim pojmovanjem prava. Z izjavo, da je le formalno lastnik hiše, je pravzaprav povedal, da je formalno sicer lažniv, da pa je vsebinsko pošten.
Nesveta trojica
Najverjetneje pa pri vsej zgodbi še zdaleč ne gre le za nespametno zamolčanje lastništva hiše, ampak za veliko več. Zgodbe, ki prihajajo na plan te dni, namreč kažejo na to, da lastništvo hiše ni bilo prikrito kar tako, ker se bi Jankoviću pač tako zdelo prav. Ljubljanski župan namreč ob vseh aferah svojih sinov že mesece poudarja, da sta fanta samostojna in da sam nima nič z njunimi posli. Niti z zemljiškimi, niti s ciprskimi. Pred kratkim je celo zatrdil, da on pač ne bi posloval v davčnih oazah, kot to počneta sinova. Najnovejša odkritja te trditve postavljajo vsaj na težak preizkus, če že ne kar na laž. Tako moralno kot verjetno tudi pred zakonom. Izpiski iz osebnega računa mlajšega sina namreč kažejo, da je poba kljub več kot povprečnim dohodkom nenavadno veliko zapravljal. Takole približno šestdesetkrat več, kot je zaslužil. Ob tem dejstvu je seveda trditev, da je fant samostojen, blago rečeno čudna.
Še bolj nenavadno pa je seveda, da je oče Janković dal sinu znesek izplačati kar iz sredstev Electe, podjetja, ki ga je sinovoma prodal že skoraj pred desetletjem in s katerim on sam po lastnih trditvah nima nič. No, seveda je javna skrivnost, da fanta kupnine očetu do danes še nista poravnala, zato je slednji formalno še vedno njen lastnik. “Zgolj formalno”, bi dejal Janković.
Vir fotografije: refleks.si
