Italijanski sodniki so ogorčeni nad reformo pravosodja – zaradi storjenih napak bodo ob polovico plače.
Hrvaški časnik Jutarnji list piše, kako je italijanski parlament navkljub izredno močnemu nasprotovanju sodnikov in tožilcev, sprejel novelo zakona o njihovi osebni odgovornosti za storjenih napak in drugih strokovnih malomarnosti. Sodniški ceh je prepričan, da jim je politika vzela njihovo, do sedaj nedotakljivo neodvisnost in samostojnost.
Sodstvo v Italiji po novem
Novi Buemijev zakon uvaja tri pomembne novosti: prvič ukinja klavzulo, ki je ščitila sodnike pred odgovornostjo v primeru sodnikove napačne proste presoje (interpretacije) zakonskih določil, ter njihovo morebitno napačno vrednotenje dejstev in dokazov v sodnem postopku. Pri tem določilu nekateri menijo, da gre pri tem za ukinjanje zloglasne sodniške diskrecijske pravice, kar bi bilo revolucionarna novost! Pri drugem ukrepu ali spremembi pravosodne zakonodaje gre za bolj precizno interpretacijo pojma težke odgovornosti sodnika, ki se nanaša na kršenje zakona Italije, odnosno prava EU, zanemarjanje dejstva, odnosno dokaza in trditve, ki je v očitnem nasprotju s procesnimi dejstvi, ter za zapor osebe ali zaplemba imetja brez zakonske osnove in obrazložitve! Tretja najpomembnejša novost pa ukinja klavzulo, po kateri je okrožno sodišče predhodno odločalo o sprejemljivosti odškodninskega zahtevka.
Prve spremembe pravosodne zakonodaje so bile že leta 1987 na zahtevo takratnih radikalcev in socialistov, ko so z referendumom uveljavili tako imenovani Vassalijev zakon, ki je reguliral sodniško odgovornost. V preteklih 27 letih so Italijani zaradi namernih ali ne namernih sodniških napak, kar 400-krat zahtevali ustrezno državno odškodnino, ampak je bilo v njihovo korist odločeno zgolj in samo sedemkrat!
Sodstvo v Sloveniji po starem
Kakšne so slovenske razmere glede odgovornosti sodnikov za storjene napake, je vsem znano… Po mnenju mnogih ljudi so za »izvirni greh« ne učinkovitega sodstva v Sloveniji, domnevno vzročna sledeča dejstva:
*da imajo sodniki trajni mandat;
*da sodniki za svoje storjene napake niso moralno, še manj pa materialno odgovorni, oziroma kazensko sankcionirani, saj vse povzročene stroške plačamo davkoplačevalci;
*da na osnovi tako imenovane diskrecijske pravice, lahko odločijo po svojem prepričanju in celo v nasprotju zakonov.
Na osnovi teh dejstev lahko pritrdimo ustavnemu sodniku Janu Zobcu, ki je pred dvema letoma zapisal: “kardinalni problem slovenskega sodstva je sodstvo samo in seveda politika v njem samem, kjer se je kot dediščina revolucionarnega prava v totalitarnem sistemu ohranila v zakrknjenih staro – režimskih miselnih vzorcih ter v kolektivistični in korporativistični miselnosti!”
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
