Novo na knjižnem trgu: Eseji o križu Milana Knepa te ne pustijo hladnega

Eseji o križu so novost na področju slovenske esejistike. Gre za eseje duhovnika, ki bodo nevernemu bralcu tako rekoč nehote, hkrati pa zelo iskreni, razbili vrsto predsodkov o tem, kakšno je lahko krščanstvo na Slovenskem. Enako poživljajoči bodo tudi za mnoge verujoče, ki se z večno svežino krščanstva še niso uspeli srečati na ta način.

Iz tiskarne so prišli Eseji o križu, ki jih je napisal Milan Knep. Pred vami je izvleček iz recenzije, ki jo je pripravil urednik dr. David Movrin, prav tako pa predstavljamo izvleček predgovora, ki ga je zapisal dr. Kozma Ahačič.

Knjiga, ki stane 10 €, je že v prodaji. Naročite jo lahko na enem od spodnjih kontaktov:

Dr. David Movrin, izvleček iz recenzije

Triintrideset esejev v zbirki Milana Knepa bralcem nehote prikliče v spomin tudi v slovenščini močno zakoreninjen frazem, »Kristusova leta«, ki v zadnjem času dobiva nov pomen. Sociologi na zahodu zaznavajo pojav, ki mu rečejo Jesus Year – kako skušajo ljudje okrog triintridesetega svoje življenje zastaviti drugače, se navezati na nekaj globljega od vsakdanjika, se zasidrati v nečem, kar jih presega.

Spodbujene z avguštinovsko radovednostjo, si predstavljam tudi bralce te provokativne knjige. Knepovi eseji so vedno zakoreninjeni v izročilu, v zelo natančnem branju svetopisemskih besedil. O teh avtor, za katerim so študij teologije in desetletja duhovniške službe, piše s suverenostjo poznavalca, ki se giblje po domačem terenu. Toda pri interpretaciji si upa stopiti dlje, v esejistično diskusijo priteguje sodobno literaturo in filozofijo, pa tudi lastno izkušnjo, tako da se tisočletna besedila nenadoma pokažejo v novi luči, na trenutke boleče osebni.

Dr. Kozma Ahačič, izvleček iz predgovora

Milan Knep je trenutno eden vodilnih mislecev in premišljevalcev tiste smeri v slovenski katoliški skupnosti, ki se jih novih poudarkov papeža Frančiška ni bilo treba priučiti in jih po sili razmer pogojno sprejeti. Njegovo delovanje je bilo namreč že ves čas usmerjeno k istemu cilju, k oblikovanju skupnosti intelektualcev, ki bi s čutom za sočloveka, za socialna ter okoljska vprašanja zunaj politike v novih časih s čim boljšim vpogledom v sodobne teološke tokove pomagali sooblikovati živo Cerkev. Manj v institucionalnem in mnogo bolj v občestvenem smislu.

Eseji o križu so novost na področju slovenske esejistike. Gre za eseje duhovnika, ki bodo nevernemu bralcu tako rekoč nehote, hkrati pa zelo iskreni, razbili vrsto predsodkov o tem, kakšno je lahko krščanstvo na Slovenskem. Enako poživljajoči bodo tudi za mnoge verujoče, ki se z večno svežino krščanstva še niso uspeli srečati na ta način.

Milan Knep predstavlja lik kristjana, ki ve, da ni ne boljši ne slabši od tistih, ki ne prihajajo v cerkev, in ki si zato zastavlja vprašanja kot so: Kakšne pomen ima vera, če ni nobene razlike med vernimi in nevernimi? Ali ni potem vseeno, ali verujem ali ne?« V svojih esejih načenja mnoge, v tukajšnjem okolju skoraj nepričakovane teme. Razgalja odklone kapitalizma, vladavino bogatih, a hkrati ugotavlja, da je prepričanje o možnosti idealnega sistema zabloda. Prepričan je, da sekularni kulturi manjkajo prav dejanja, kjer se združita božje in človeško.«

Z duhovnostjo se ne ukvarjam kot s sredstvom za odmik, nasprotno, duhovnost me vodi v žrelo sveta, v sredino arene, tja, kjer tečejo solze sreče, pogosto pa tudi solze žalosti,« priznava v enem od teh razmišljanj.

Eseji o križu Milana Knepa te ne pustijo hladnega. V Slovenskem prostoru bodo gotovo odmevali.