Pod Karnijskimi Alpami v Kanalski dolini se je 18. septembra 1878 v Žabnicah (danes je to Camporosso v Italiji) blizu Trbiža rodil slovenski teolog, etnolog in politik Lambert Ehrlich. Po gimnaziji v Celovcu je študiral teologijo v Innsbrucku in v Rimu (1897 – 1903), kjer je bil posvečen in je tudi diplomiral. Kot kaplan je najprej služboval v Beljaku, potem pa je postal škofov tajnik v Celovcu in profesor v celovškem bogoslovju. Med koroškim ljudstvom je bil vodilni duh katoliškega prosvetnega dela. Kot izvedenec za razmere na Koroškem je bil leta 1919 imenovan v jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu. Kasneje je v Parizu in Oxfordu nadaljeval etnološke študije in primerjalno veroslovje, katero je kot redni profesor poučeval na ljubljanski teološki fakulteti od imenovanja za rednega profesorja leta 1922 pa vse do svoje smrti 26. maja 1942 v Ljubljani.
Deloval je v številnih cerkvenih organizacijah in postal ideolog akademskega kluba Straža. To je bila politična organizacija s katoliško usmeritvijo. Po kapitulaciji Jugoslavije je obema meščanskima strankama predlagal »Program nove Slovenije«, ki pa ga nista sprejeli. V njem je kot eno izmed mnogih političnih opcij predlagal samostojnost Slovenije, kar je bilo izredno moteče za komunistične ideologe, ki so svojo bodočnost videli v internacionalni Kominterni, v revoluciji po sovjetskem modelu in v novi komunistični Jugoslaviji. V programu je preziral germanski narod in ga obtožil genocida in izbrisa slovanskih narodov, med njimi tudi slovenskega. Moteč pa je bil tudi za velesrbsko politiko in njen prodor med Slovence. Zato si je s tem programom Ehrlich podpisal smrtno obsodbo. Kot zaveden, veren Slovenec in klerik, je odločno nasprotoval komunističnem prevratu obstoječega družbenega sistema, hkrati pa je imel izredno močan vpliv na akademske kroge in na študente. Vodstvo OF v Ljubljani je izvrševanje atentatov na pomembne Slovence (okupatorskih Italijanov sploh niso pobijali), zaupala VOS–u, ki ga je neposredno vodila prekaljena komunistka srbskega rodu Zdenka Armić Kidrič, s partizanskim imenom Marjeta! Zdenka Kidrič je bila članica te lože (tretja stopnja) in nekakšna podaljšana roka za izvrševanje navodil KPS in srbske prostozidarske lože, katero je Ehrlich s svojo idejo o samostojni Sloveniji tudi ogrožal, zato je bila njegova eksekucijia samo še vprašanje časa.
Dokončna odločitev pa je padla, ko je Ehrlich aprila 1942 Italijanom izročil spomenico z analizo položaja o represalijah, ki sta jih nad slovenskim prebivalstvom izvajala italijanska okupatorska vojska in komunistična VOS. V spomenici je zahteval, da se razmere v ljubljanski pokrajini nemudoma uredijo tako, da se preneha pobijanje nedolžnih ljudi. Komunisti so kasneje to Ehrlichovo spomenico zlorabili kot dokaz za njegovo sodelovanje z okupatorjem, s čimer si je zaslužil smrt. Ehrlicha je torej ubila družina Kidrič, katera se je leta 1941 obrnila nanj s prošnjo za posredovanje in rešitev iz avstrijskega zapora Borisa Kidriča, kjer je bil zaprt zaradi terorizma. Na Ehrlichovo posredovanje, njegov bratranec je bil namreč zaposlen na dunajski policiji, so Kidriča izpustili.
Prof. dr. Lambert Ehrlich, ki ga je 26. maja 1942 na Streliški ulici pri nekdanji Ljudski kuhinji »v imenu resnice« ustrelil znani vosovec in narodni heroj Franc Stadler – Pepe, namestnik komandanta VOS Bojana Polaka – Stjenke, ni bil ubit samo zaradi njegovega popolnega odklanjanja OF, boljševiške partije in njihove revolucije, ampak tudi zaradi njegovega odkritega zavzemanja za samostojno in neodvisno Slovenijo! Likvidator Pepe je 13. oktobra 1942 našemljen v duhovnika ob deveti uri dopoldan ustrelil tudi bana dr. Marka Natlačna v njegovem domu. Ehrlich pa ni dolgo počival v svojem grobu na Žalah. Komunistična oblast se je še po vojni bala njegove avtoritete, zato so skrunili njegov grob, izkopali njegove posmrtne ostanke in jih bojda raztrosili nekje na območju Postojne! Tudi s posmrtnimi ostanki bana Marka Natlačna se je zgodilo povsem enako!
