Duhovna rodovitnost

moz zena otrokHomilija na 32. navadno nedeljo med letom. Lk 20, 27-38. K Jezusu pristopijo saduceji, ki so trdili, da ni vstajenja. Jezusu predstavijo na videz težaven problem. Žena nikakor ni mogla imeti otrok. Po smrti moža jo je vzel njegov brat, za njim drugi brat in tako naprej do sedmega, a tudi v tem zakonu ni bilo otrok. Čigava naj bi bila ta žena ob vstajenju?

Vprašanje saducejev se osredotoča na pripadnost žene možu, med tem ko je resnični problem tega primera vprašanje rodovitnosti. Bratje se niso ženili z isto ženo, ker bi bila vsem tako všeč, da bi jo hoteli imeti, ampak, da bi prinesli v družino rodovitnost, torej potomce, ki pomenijo velik blagoslov in prihodnost naroda. Preko spočetja in rojevanja otrok, človek postaja posrednik življenja in s tem podoben Bogu, ki vsemu daje življenje. Biti mati ali oče je nekaj svetega. Ni torej toliko pomembno, čigava bo žena, ampak kako bodo vse te osebe po vstajenju rodovitne.

Jezus v svojem odgovoru poudari drugačnost večnega življenja. Moži in ženi se človek v življenju, ki ga zaznamuje minljivost in ki teče naproti smrti. Obuditi potomstvo je torej nekaj, kar je pomembno za to, da se življenje na zemlji nadaljuje. Med tem ko večnega življenja, za tiste, ki so pri Bogu, ne zaznamuje smrt, ampak, nasprotno, polnost življenja. Zato ni potrebno, da bi se po vstajenju možili ali ženile. Tudi rodovitnost ne pomeni več rojevanja otrok, ampak gre za duhovno rodovitnost življenja v odnosu med Bogom in človekom. V tem odnosu se v večnosti poraja neizmerna sreča in veselje. V večnosti je človek rodoviten, ko živi polnost življenja v Bogu, ki na drugačen način gradi tudi odnose v občestvu svetih. Med ženo in sedmimi brati, ki so bili na zemlji njeni možje obstaja v nebesih polnost odnosov, ker so vsi povezani med seboj v osrečujočem odnosu z Bogom.

K tej duhovni rodovitnosti pa smo kristjani, ki smo pri krstu postali Božji otroci, poklicani že v tem življenju. V nas mora Božja beseda obroditi sad. V nas mora zasijati lepota Kristusa, ki daje svoje življenje za življenje sveta. Vsakokrat, ko se zaradi Kristusa odpovemo zlu in se odločimo za dobro, smo duhovno rodovitni in prinašamo spodbudo našim bližnjim.

Duhovna rodovitnost je poslanstvo, ki daje smisel deviškemu oz. neporočenemu življenju. Na poseben način pa osmišlja tudi življenje tistih parov, ki ne morejo imeti otrok.

Iz te rodovitnosti niso izvzete niti preizkušnje in trpljenje. To jasno nakazuje tudi prvo berilo iz Druge knjige Makabejcev. Vseh sedem bratov je prestalo mučeništvo, ker niso hoteli kršiti postave. Srčnost teh mučencev je pretresla celo kralja in njegovo spremstvo.

Duhovna rodovitnost raste, ko kristjan postaja dar za ta svet, s tem ko kaže na polno uresničenje življenja pri Bogu, ki je Bog živih.

Pripis uredništva: Gašper Kočan je kaplan v župniji Ljubljana – Šentvid.