V najpomembnejši volilni tekmi drugega kroga Francu Kanglerju (pravzaprav glede na prvi krog pričakovano) ni uspel veliki met, da bi se vrnil na mariborski županski stolček. Še enkrat več je triumfirala strategija “novega obraza”, za katero se je junija zdelo, da počasi peša. Toda “leteča menjava” ogroženega župan Fištravca s politično neizkušenim podjetnikom se je strategom na levi (spet) obrestovala, s čimer so se izognili simbolno pomenljivemu porazu, ki bi lahko omajal praktično celotni narativ vladajoče slovenske politike od leta 2012 naprej. Ceno Arsenovičevega uspeha je tako plačal predvsem dosedanji mariborski župan, ki je bil “zavržen” podobno kot pred njim Borut Pahor, Zoran Janković in Miro Cerar, le da je njegov neuspeh še podčrtan s tem, da je njegov predhodnik Kangler v prvem krogu zbral skoraj štirikrat toliko glasov kot on.
Potop dosedanjih županov
V celoti gledano je za drugi krog značilen pravi potop dosedanjih županj in županov. Od vodenja Kopra se po šestnajstih letih poslavlja Boris Popovič, kar glede na prvi krog ni zares presenetljvo. V Novi Gorici se mu pridružuje dolgoletni župan Matej Arčon, v Slovenj Gradcu Andrej Čas. V Kranju in na Ptuju dosedanja župana sploh nista kandidirala, njuna izbranca pa se nista prebila v finale. Veliko dosedanjih županov je izgubilo tudi v manjših občinah. Ribniškemu in vipavskemu občinskemu poglavarju se pridružujejo med drugim župani Cankove, Ormoža, Pesnice, Žužemberka, Jesenic, Dornave, Slovenskih Konjic ali Velikih Lašč. Izjem od pravila je v drugem krogu sorazmerno malo. Na položaju sta se, denimo, obdržali poglavarja Domžal in Tržiča.
Sorazmerno malo uspeha so imeli pri poskusu vrnitve nekdanji župani. V Mariboru in na Ptuju je spodletelo Kanglerju in Štefanu Čelanu, v Tržiču Pavlu Ruparju in v Piranu Tomažu Gantarju. Povratnik pa je župan Dolenjskih Toplic in nekdanji kandidat za predsednika Nove Slovenije Franc Vovk.
Opoziciji ni uspel veliki met
Še nekoliko bolj kot v prvem krogu je izostal res odmeven uspeh desnosredinske opozicije, ki bi potrdil njen rezultat in močno voljo volivk in volivcev za spremembe z junijskih volitev. Premoči nad vladno šesterico v občinskih svetih in lepega števila izvoljenih županj in županov niso uspeli nadgraditi s skoraj nobenim “kapitalcem” v drugem krogu. Največji pomen bi seveda imel morebitni uspeh ob Dravi. Tako pa v celoti gledano v mestnih občinah s štirimi županskimi mesti slavijo socialni demokrati, in to kljub potopu v Mariboru in Ljubljani. Od večjih središč so demokrati nekoliko presenetljivo kar prepričljivo zmagali v Lendavi, kjer je novi župan že na državnozborskih volitvah precej uspešni Janez Magyar. Župana bo SDS imela tudi v Ormožu, kjer pa je njen kandidat v “bratskem dvoboju” premagal dolgoletnega župana in enega najprepoznavnejših mož Bajukove Nove Slovenije Alojza Soka. Po drugi strani se desni sredini ni izšlo v Domžalah in Škofji Loki. Z Ribnico in Slovenskimi Konjicami sta desnosredinsko upravo na teh volitvah izgubili vsaj še dve občini, ki na državni ravni veljata za pomembni oporišči opozicije. Obratnih primerov, ko bi desnosredinski župan ali županja vodil politično sicer izrazito levo okolje (blizu izjemi so bile nekoč Trbovlje).
Pač pa se, kot je bilo že objavljeno, blešči uspeh Nove Slovenije v Kamniku, na domačem dvorišču ministrskega predsednika. Ob odločanju o njegovi politični dediščini doma je njegov podžupan iz vrst Toninove stranke z veliko razliko porazil Šarčevega izbranca.