Danes so mnogi prvošolčki prvič sedli v šolske klopi. Gre za zelo pomemben in pričakovan dan za otroke in precej stresen za starše, ki želijo pri tem pomagati po svojih najboljših močeh. Ker pa je prvi šolski dan enkraten in neponovljiv dogodek in je v njem veliko čustev, ima seveda neizmerno politično vrednost za slovenske populistične stranke. Kaj je namreč bolj všečno, kot deljenje političnih bombončkov na tako pomemben dan. Levica in Socialni demokrati v zadnjih dneh dobesedno tekmujejo, kdo bo se bo ob tem pokazal kot večji dobrotnik. Seveda ponovno na račun gospodarstva.
Njihov predlog tako imenovane enake obravnave staršev otrok na njihov prvi šolski dan je navzven fenomenalen. Spomnimo, da je vrhovno sodišč lani razsodilo, da je prvi šolski dan prvošolca neodložljiv opravek.
Levica in Socialni demokrati pozabili na več kot 100.000 samozaposlenih
Ker kolektivna pogodba javnim uslužbencem omogoča dan plačane odsotnosti, zaposlenim v zasebnem sektorju pa ne, so tako v Levici kot pri Socialnih demokratih predlagali univerzalizacijo te pravice. Podkrepili so jo z drugim členom konvencije o otrokovih pravicah, ki države podpisnice, brez kakršnega koli razlikovanja, zavezuje k spoštovanju otrokovih pravic. Po domače povedano, naredili so, kar slovenske socialistične stranke edino znajo. Delavcem so obljubili dopust, ki naj bi ga ponovno plačalo zasebno gospodarstvo. Pri tem pa so bili tako nedosledni, da pozabili na več kot 100.000 samozaposlenih v Sloveniji. Tako pa so ustvarili še bistveno večjo neenakost!
Obravnava staršev po socialistično
Starši, ki so obrtniki, kmetje, samozaposleni delavci in prekarci si bodo po predlogih tako Levice kot SD primorani sami obvezno plačati dopust za spremstvo svojega prvošolčka. Še več, ker bo večina zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju takrat izkoristila priložnost in peljala otroke v šolo, bo to postalo nekaj, kar se pričakuje od vseh staršev. Samozaposleni, ki imajo že tako omejene možnosti, da bi jih pri delu kdo nadomestil, bodo imeli izpad dela, ki se bo poznal na družinskih financah, ob tem pa si bodo morali plačati še dopust in vse dajatve državi. Tako zgleda enaka obravnava staršev po socialistično.
Pri tem zavajajočem predlogu Levice in SD ne smemo biti naivni
Koalicijske stranke izrecno opozarjam, da bi predlog Levice in Socialnih demokratov na sodišču gladko padel, saj ne rešuje neenakosti med starši, ampak jo dodatno poglablja. Ali obrtniki in kmetje ne plačujejo davkov? Zakaj bi si torej morali oni sami plačevati dan dopusta, za vse druge pa spremstvo prvošolčka plača država iz proračuna? Pravzaprav bi pričakoval, da bi pri takšnem predlogu tako dvignili glas vsaj v pristojnih stanovskih organizacijah obrtnikov in kmetov. Osebno so mi zelo blizu vsi ukrepi, s katerimi staršem omogočimo, da so več s svojimi otroki. Da imajo vsi starši možnost, da na tako pomemben dan pospremijo prvošolca v šolo.
Pri tem zavajajočem predlogu ne smemo biti naivni. Zakonsko in ustavno sta vzdržni le dve rešitvi: proračunsko financiranje prostega dneva za vse starše prvošolčkov ali pa ukinitev plačanega dopusta za vse.
Četudi so politični bombončki sladki, jih v celoti plačamo sami
Za zaključek recimo bobu bob. Leva politična opcija poskuša ponovno prelisičiti ljudi s temo, ki je navidezno desna. Ker je družina temelj tradicionalnih strank, takšnim predlogom opozicija premalo odločno ali pa sploh ne nasprotuje. Kdo bi namreč upal postaviti proti takemu všečnemu predlogu, za katerega se zdi, da krepi pravice nekaterih staršev. Resnica ne bi mogla biti dlje od tega. Slovenija je na premnogih področjih bistveno preveč socialna država. Glede na primerljive države smo raj za brezdelneže in tiste, ki iščejo bližnjice. Četudi so politični bombončki sladki, jih v celoti plačamo sami. Žal se mnogi tega še vedno ne zavedajo, ali pa celo aplavdirajo populistom, ko jim ti kradejo iz njihovih denarnic.
Desna in desnosredinska politika mora ob tem jasno povedati, da je nedopustno vsako dodatno obremenjevanje gospodarstva in tistih, ki delajo, ne glede na vzrok. Država ima letos več pobranih davkov, kot jih kadarkoli imela v zadnjih dvajsetih letih. Ker se dobesedno kopa v denarju, ima vse možnosti, da takšne podvige tudi financira. Vendar naj izbere način, ki bo pošten za vse.
Tudi če spremenimo plačnika, to ne bo rešitev za krizo vrednot, ki v Sloveniji dobiva obliko epidemije. Prav v to past smo se ujeli, če ploskamo levim populistom, da nam vsako leto izsilijo dodaten dan dopusta, ki ga moramo sami plačati, ali ko se nam več tednov očetovskega dopusta zdi povsem normalno. Ob vsem tem pa vemo, da bomo zaradi nevzdržnosti pokojninske blagajne delali leta več kot prejšnje generacije? To niso rešitve za krizo družinskih vrednot.
Nobene krize se ne reši s tem, da ljudi z zakonom prisilimo v spremembo obnašanja. Krize rešujemo, ko ljudi ozavestimo v spoznanju, da le ekonomsko in moralno vzdržen način življenja zagotavlja trajnost. Da je naša prihodnost odvisna predvsem od nas samih in naših vsakodnevnih odločitev.
