Prav v času, ko k nam prihaja ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin, je demokratska medijska mašinerija v Združenih državah, izdatno podprta s strani judovskega lobija, začela ofenzivo proti Donaldu Trumpu, ki je na nekaterih javnomnenjskih anketah že prehitel favorizirano Hillary Clinton. Pomemben del načrta je teorija zarote, po kateri naj bi Trumpa izdatno finančno in obveščevalno podpiral ravno Putin…
Preden se poglobimo v vsebinsko ozadje teze, po kateri je desničar Donald J. Trump v bistvu Putinov “mandžurijski kandidat”, se ustavimo na sobotni spominski komemoraciji pod Vrščičem, ki zadnja leta postaja nekakšna politična maša slovensko-ruskega prijateljstva. Toda ali gre v resnici za pristno prijateljstvo? Niti ne. Gre kvečjemu za ekonomske interese tistega dela slovenske elite, ki na račun trgovinskih odnosov med Slovenijo in Rusijo živi sanjsko življenje. Vse do lani je bila slovesnost pri Ruski kapelici, ki naj bi bila pietetne narave, bolj ali manj medijski spin, za katerim so bili konkretni finančni interesi vseh tistih naših podjetnikov, ki so idejo “slovanstva” posvojili zato, ker jim je pač koristila pri poslih. Šele lani, prvo leto po zaostritvi odnosov med Rusko federacijo in Evropsko unijo (ter Zahodom), se je na ruski strani povečal politični interes za sodelovanje na dogodku, ki kremeljske nomenklature dotlej nikoli ni pretirano zanimal. Lani se je zato v Sloveniji pojavil ruski premier Dmitrij Medvedjev in namignil, da prihodnje leto, ko bo od postavitve kapelice minilo stoletje, pod Vršič pride njegov šef. Dobrodošlico je potem letos spomladi še uradno formaliziral slovenski predsednik Borut Pahor, ko je Putinu poslal vabilo. In ta je prikimal…
Putinova politična kariera – njegov poglobljeni profil bomo na Portalu PLUS objavili v soboto, torej na dan obiska, veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani pa ga lahko mirno razume kot našo pristno “dobrodošlico” njihovemu predsedniku – je zagotovo dovolj sporna in intrigantna, predvsem pa je na njej preveč temnih madežev, da si ne bi zaslužila kritične presoje. V današnjem svetu brez karizmatičnih (moških) voditeljev postaja lik Vladimirja Vladimiroviča Putina bistveno manj problematičen oziroma sporen, kot je bil še pred desetletjem. Drugače rečeno, danes Putinu skoraj nihče več ne meče v obraz, da je avtokrat, ki zatira opozicijo in civilno družbo v Rusiji, naroča umore političnih nasprotnikov in preveč radovednih novinarjev. Če so mu zahodni mediji (slovenskih med njimi praviloma ni bilo nikoli) nekoč pripisovali izrazito negativne lastnosti, potem se ga v zadnjih letih lotevajo skoraj izključno zaradi vpletenosti v ukrajinski konflikt, medtem ko je aneksija Krima že skorajda pozabljena. Putin torej ni več diktator, morilec, moški šovinist ali primitivec, pač pa kvečjemu imperialist in vojaški osvajalec, ki s svojimi agresivnimi dejanji na vzhodu stare celine ogroža svetovni red in mir.
Putin in njegova demokracija
Vseeno pa to še ne pomeni, da je gospod Putin v zadnjem desetletju postal demokrat. Njegovih preteklih dejanj se ne da izbrisati, čeprav slovenskim gostiteljem na pamet ne pade, da bi mu zastavljali neprijetna vprašanja. V soboto bo za nekaj ur priletel v Slovenijo zgolj zato, ker s tem nekaj sporoča Bruslju in Washingtonu, Evropski uniji in zvezi NATO. Dogodek sam po sebi je irelevanten. Putinu dobra stotnija davno umrlih vojakov ne pomeni nič. Vprašanje je celo, koliko je med njimi sploh Rusov (koliko pa, denimo, Ukrajincev). V Slovenijo prihaja, ker si to lahko privošči. Ker je bil povabljen in ker je kljub embargu in zaostrenim odnosom z Zahodom za nekaj ur priletel v državo, ki je članica Evropske unije in zveze NATO, s čemer suvereno dokazuje, da so sankcije zanj kozmetika, ki mu ne pride do živega, nekoč tako opevana skupna evropska varnostna in zunanja politika pa samo še navaden mit.
Putin v Sloveniji ne bo videl resnih demonstracij ob svojem obisku. Ne zato, ker bi jih slovenska oblast prepovedala – tega si zaenkrat še ne upa -, pač pa zato, ker večine Slovencev prav nič ne brigajo kršitve človekovih pravic v Rusiji, še manj pa Putinova aneksija Krima ali podpora upornikov na vzhodu Ukrajine. Doslej so pred rusko ambasado v Ljubljani protestirali zgolj Ukrajinci, živeči v Ljubljani. Ti tudi ugotavljajo, da je slovenska (zunanja) politika včasih bolj proruska kot pa proevropska ali prozahodna. Pravijo, da Putina v zahodnih državah v glavnem podpirajo desničarji, ki jih ponekod Kremelj tudi materialno podpira. To sicer ne pomeni, da je aktualna slovenska oblast desna, pač pa potrjuje moje stare teze o nacionalnem komunizmu, ki je pomemben del ideološke in politične kulture v Sloveniji. Utemeljuje ga bojeviti slogan “tujega nočemo, svojega ne damo!”, zaradi katerega je ljubezen do Putina pri nas bolj na strani tranzicijske levice, čeprav tudi tam naletimo na nekaj nelagodja.
Več lahko preberete na portalplus.si.
