Strokovno-teoretskih vprašanj glede razvoja kriptovalute v denar je še kar nekaj. Čas bo pokazal na potencial kriptovalute kot alternative obstoječemu denarju. Pokazalo se bo, do kolikšne mere so zmožne spremeniti delovanje bančno-finančnega sistema. Morda pa za zmeraj ostanejo na ravni visoko tveganih špekulativnih naložb.
Kriptovalute, kot je bitcoin, se v zadnjem času precej omenjajo. O njih lahko veliko beremo in slišimo tudi v širši javnosti. Kriptovalute so se pojavile na svetovnih borzah, kjer se je zgodil nagel vzpon trgovanja. Usoda Bitcoina in podobnih kriptovalut je pogojena z odnosom ljudi do sodobnih tehnologij.
Gre za povsem novo in na videz nenavadno orodje, ki bi lahko v bližnji prihodnosti prevzelo nekatere standardne funkcije denarja in ob njih ponudilo trenutno še nezaznavne možnosti opravljanja finančnih transakcij. Bolj kot ljudje zaupajo tehnologijam pri opravljanju finančnih transakcij, močnejšo bazo v takšnem okolju imajo kriptovalute, da prerastejo okvir špekulativnih naložb in se razvijejo v pravo denarno sredstvo.
Potreba po »učinkovitem« denarju
Z naraščanjem razdrobljenosti in dinamike gospodarskega procesa naraščajo potrebe po »učinkovitem« denarju. Nakupi blaga in storitev so danes povsem digitalizirani, tako da je le vprašanje časa, kdaj se bo tudi denar digitaliziral. Obstoječ denar ni digitaliziran, temveč je vezan na papirni denar oziroma na bančne račune, in sicer tako, da je elektronski zapis vrednosti blaga in storitev (oziroma premoženja) v vsakem hipu zamenljiv za papirni denar. Plačilo nakupa vstopnice za gledališko predstavo s pomočjo spletne aplikacije pomeni prenos zapisa vrednosti z vašega računa na račun prodajalca vstopnic. S tem nakupom nanj prenesemo pravico, da to preneseno vrednost pri svoji banki zamenja za denar. Prepis vrednosti denarja z vašega bančnega računa ob plačilu v trgovini s kreditno kartico torej ni digitalni denar.
Ali so kriptovalute denar
Odgovor na vprašanje, ali so kriptovalute denar ali ne, terja poznavanje izvora denarja oziroma njegove opredelitve. Pri tem je treba ločiti med zakonsko določenim denarjem in teoretičnimi opredelitvami denarja. Zakonsko določen denar je denar zato, ker mu to moč daje zakonodajalec, saj je predpisano plačilno sredstvo za opravljanje vseh ekonomskih transakcij. Odlično opredelitev denarja je v svoji Teoriji o denarju in kreditih že davnega leta 1912 postavil ameriški ekonomist avstrijskega porekla Ludwig von Mises. Mises pravi, da lahko želeno dobrino pridobimo bodisi tako, da poiščemo posameznika, ki si želi naše dobrine in ima hkrati zadostno količino za nas želene dobrine, bodisi na način, da ponudimo zahtevano količino »nevtralne« dobrine, ki jo je oseba z za nas želeno dobrino pripravljena sprejeti in nam v zameno za njo ponuditi zahtevane količine želene dobrine. Posredna dobrina je opravila vlogo menjalne dobrine, ki ne služi za neposredno potrošnjo in ni predmet potrošnje.
Potreba po posebni menjalni dobrini nastane pri menjavi več kot dveh dobrin med najmanj tremi osebami po neki sprejemljivi vrednosti. Ni si težko predstavljati, kako bi tekla neposredna menjava treh različnih dobrin med tremi ljudmi: za vsakega izmed treh udeležencev se vzpostavi vprašanje, koliko enot neke dobrine, ki jo želi druga oseba, je pripravljen dati v zameno za enoto dobrine, ki bi jo od te osebe želel prejeti. Neposredna menjava bi stekla le v primeru, če bi ti trije udeleženci uspeli zadovoljivo ovrednotiti vrednosti dobrin, ki so predmet menjave. Izvedba neposredne menjave blaga za blago je v teh okoliščinah zahtevna, in sicer zaradi zahtevnosti vrednotenja dobrin. Povsem naravno nastane potreba po neki splošno sprejeti dobrini, ki bi jo lahko uporabljali pri menjavi dobrin: potreba po denarju.
Kriptovalute opravljajo menjalno funkcijo
Strokovna javnost se strinja, da je opravljanje menjalne funkcije trenutno edina izmed temeljnih funkcij denarja, ko jo kriptovalute že opravljajo. Bitcoin, ki se uvršča med kriptovalute, je v tem pogledu digitalni denar, saj lahko z njim opravljate nakupe pri ponudnikih, ki bitcoin sprejemajo kot plačilno sredstvo. Bitcoin namreč obstaja kot zapis na javno poznanem naslovu v verižnem bloku. Napačno je trditi, da lastništvo zapisa v verižnem bloku ne pomeni lastništva premoženja. Če si verižni blok predstavljamo kot trezor z zapisi, potem laže razumemo, da enota zapisa v verižnem bloku pomeni enoto premoženja v tem digitalnem trezorju. Ko se s trgovcem dogovorite o tem, da vam v zameno za prenos deleža lastništva dela tega zapisa preda lastništvo nad trgovinskim blagom, ste s tem opravili ekonomsko transakcijo. Trgovec vam bo to omogočil le, če bo tudi sam lahko s prenosom lastništva zapisa v verižnem bloku pridobil dobrine, ki jih potrebuje za delovanje trgovine oziroma si bo z lastništvom zapisa lahko pridobil kakšno drugo ekonomsko korist. Če obstaja dovolj ponudnikov blaga in storitev, ki bi bili pripravljeni menjati njihovo blago v zameno za lastnino zapisov v digitalnem trezorju, potem bo takšna menjava blaga tudi stekla.
Ali se kriptovalute lahko uveljavijo kot denar
Opravljanje funkcije menjalne dobrine je le del zgodbe o denarju. S tem si še ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali ima bitcoin možnosti, da se uveljavi kot denar. Danes se denar uporablja za različne namene, ne le za menjavo dobrin in storitev: zavarovanje finančnih tveganj, varčevanje, vrednotenje vrednosti ekonomskih dobrin ipd. Denar danes uporabljamo za različne oblike finančnih papirjev, ki so sestavljeni glede na stopnjo tveganja, ki so jo vlagatelji pripravljeni prevzeti. Tukaj se bitcoin slabo odreže. Z bitcoinom tovrstne operacije upravljanja s tveganji v tem hipu niso smiselne, saj vrednost bitcoina z ostalimi valutami na finančnih trgih ni povezana.
Celoten članek, ki je bil najprej objavljen v februarskem Slovenskem času, prilogi tednika Družine, je dostopen TUKAJ.
