Bloger Blitz na svojem blogu komentira podporo bivšega predsednika Milana Kučana Zoranu Jankoviću in temeljito komentira njegov živčni nastop v Odmevih.
Vstop ljubljanskega župana v volilno tekmo je pravzaprav z nekaterih vidikov kar dobrodošel. Če ne drugega, so dokončno padle maske. Dokončno se je potrdilo, da botri v ozadju levice niso nikakršni socialdemokrati, za kakršne se radi predstavljajo že dobri dve desetletji, ampak navadni oblasti in privilegijev željni stremuhi. Predvsem to leti na nekdanjega predsednika Kučana, ki je dolga leta mojstrsko dajal vtis, da se je iz prepričanega komunista resnično prelevil v demokrata. Seveda je lahko dajal tak vtis, dokler mu ni šlo pošteno za nohte. Tudi sam nisem nikoli zares verjel v zgodbice o vsemogočnem Kučanu v ozadju, ki jih je širila predvsem SDS in njej naklonjeni mediji. Nisem verjel do zdaj, zdaj pa verjamem, saj je Kučan s podporo Jankoviću jasno pokazal, da za ohranitev oblasti ne izbira sredstev ter je pripravljen na pakt s hudičem, če je treba.
Najbolj zanimivo pri vsem pa je poslušati argumente, s katerimi botri poskušajo prikazati Jankovića kot skorajda socialdemokrata. Pravzaprav je kar boleče gledati politike, ki sem jih nekoč spoštoval (da ne bo pomote, Kučan je bil zame v svojem času velik format predsednika, ki je znal večini dati občutek, da je predsednik vseh državljanov; za razliko od trenutnega predsednika), kako serjejo klamfe. Oprostite izrazu, ampak tega se ne da povedati bolj spoštljivo, dalo pa bi se veliko bolj prostaško.
Zanimiv je bil predvčerajšnji nastop nekdanjega predsednika v Bobovnikovih Odmevih. Že od prve sekunde je bilo videti, da je Kučan prišel v studio povsem našpičen, skozi nastop pa se je njegovo psihično stanje samo še zaostrovalo. Pri nas na Štajerskem temu rečemo, da je poživčkal. In to ob tem, da ga je Bobovnik izrazito šparal, zastavil mu je le nekaj dvom izražajočih vprašanj, ki jim niti od daleč ne bi mogli reči provokativna. Kučan je že od začetka globoko dihal, potem pa je postal agresiven in, kar je zanimivo, začel je govoriti tako, kot njegov varovanec Janković – deloma nerazločno, požiral je besede in ni zaključeval stavkov. In nam je povedal. Končno. Jasno in glasno – ne glede na to, kdo je na oblasti, za vse naše tegobe je kriv Janša, pa če je na oblasti ali pa v opoziciji. No, povedal pa je tudi, da se na RTV Slovenija čisto preveč držijo zakona. Kot pijanec plota, je pozabil dodati in citirati pokojnega maršala. Ampak dobro, pustimo njegovo obnašanje, morda ga je pač bolel zob in je bil živčen, bolj zanimivo je, kar je povedal o Jankoviću:
- za njega govorita socialna država in socialna pravičnost. Svoj rezultat je dosegel in pri tem pokazal veliko mero socialne občutljivosti, občutljivost za dostojanstvo človeka – svašta, morda imamo pa dva Jankovića, pa tega niti ne vemo. Ker jaz poznam Jankovića, ki so mu na najbolj elitnem izmed projektov ljudje umirali. Poznam Jankovića, ki so mu večinoma tuji delavci sredi zime dan in noč gradili stadion, tudi v največjem mrazu, za borih 300 evrov mesečno, če so jih seveda sploh dobili izplačane. Na istem projektu je ostala množica neplačanih podizvajalcev, ki tega niti ne smejo na glas povedati. Ne nezadnje je to enega med njimi pognalo v smrt. Skratka, ali je nor Kučan, ali pa jaz. Ali pa nobeden, je pa eden od naju pokvarjen, da zaudarja do pekla.
- Ta njegov rezultat, njegova učinkovitost, sposobnost, da gradi z ekipami, ki so visoko profesionalne, ki so zavezane istemu cilju, ki so sposobne dialoga in ki bodo, to sem prepričan, sposobne, recimo, svoje nekoliko manjše izkušnje pri vodenju države nadomestiti z dialogom – tudi tukaj se vprašam, ali s Kučanom poznava istega Jankovića. Janković in dialog, prosim vas lepo. V slabih treh letih, kolikor kot del civilne iniciative spremljam Jankovićevo delo, si upam trditi, da dialoga z Jankovićem ni. Kdor mi ne verjame, naj si prebere nekaj magnetogramov s sej mestnega sveta MOL. Potek je zelo preprost – župan da v obravnavo MS nek predlog in o njem nato razpravlja samo opozicija (vključno s svetniki SD). Svetniki z županove liste praktično NIKOLI ne polemizirajo, sploh ne odgovarjajo na pripombe in predloge opozicijskih svetnikov, ampak samo čakajo, da opozicijski svetniki povedo svoje, nakar je na vrsti glasovanje, včasih še pred tem župan pove svoje stališče in potem vsi njegovi svetniki seveda glasujejo enako. Brez izjeme. Brez napake. Toliko o njegovi pripravljenosti na dialog. Niti hlini je ne, ampak jasno pokaže, da ga dialog ne zanima.
Zanimivo pa je tudi, kako je Kučan na dan mladosti komentiral afere Jankovićevih sinov. Nekako takole: “da so Jankovićevi otroci polnoletni in da Janković ne odgovarja za njihova dejanja. Čeprav to seveda je problem. Verjamem, da ga bo Janković znal urediti in da se bodo navsezadnje sinovi zavedali svoje odgovornosti do očeta,” – skratka, Kučan nam servira, da sta mulca res problematična, ampak da ata Janković s tem nič nima. Prosim vas lepo, kako fotr s tem nič nima, od kod pa imata paglavca denar. Od kod ima mlajši sin milijone, ki jih čez noč frčka, če pa se spomnimo, da brez očijeve pomoči niti srednje šole ni mogel končati? Ponižujoč občutek, da nas ima nekdanji predsednik za tako govedo…
Preberite članek do konca na blogu Kavelj 22.
