Irena Vadnjal Draga je bila prostor, kjer so slovenski izobraženci lahko govorili. Razmišljanja o narodovi samobitnosti, o narodovi pravici, da živi v polnosti to, kar si želi, so skozi usta razpravljavcev lahko vsaj v tistih par dnevih in na tistem majhnem prostoru poskušala prodreti do čim več ljudi, čeprav je bil – tako kot je še danes – medijski molk neusmiljen.
Z doktrino, da mora država poskrbeti samo za nekatera področja človekovega obstoja, in da v to področje gotovo ne sodi vzgoja, je v predšolskem in šolskem prostoru nastala praznina, ki jo marsikdo občuti kot pomanjkanje. In v to vrzel se je spretno vrinila ideja o drugačni šoli, o šoli, ki naj bi temeljila na spoštovanju otrokove individualnosti.
Zato, ker ga postavljavci ne postavljajo z iskrenim namenom! Ker s spomenikom poskušajo še enkrat prikriti bolečino in solze, ki še niso bile do konca izjokane. Po Sloveniji je raztresenih petnajst tisoč nevidnih spomenikov žrtvam vojn! Petnajst tisoč ljudi, večina naših prednikov, leži pobitih, umorjenih pod našimi nogami. In del naših politikov trdi (še vedno!), da zgodovina ni pomembna in da moramo gledati naprej.
Ne, Telekoma pa ne smemo prodati. Ker je nadvse nujen za obrambo države. Vitalni interesi države so zaradi morebitne prodaje te naše telefonske centrale izjemno ogroženi. Aha – kateri pa so ti vitalni interesi? To, da imamo svoj nadzor nad telefonskim prometom? Prav vseeno mi je, ali mi prisluškujete preko domačega ali pa preko tujega operaterja, v vsakem primeru moram to plačati.
Smem govoriti? Smem povedati, kar mislim? Kaj je svoboda govora? Kdo se boji svobode, kdo se boji svobode govora, kdo se boji govora? Zanimiva vprašanja, s katerimi sem se srečevala zadnje čase. Na začetku je … Beri dalje
Se spomnite Marije Antoinette, ki je izjavila, da če ljudje nimajo kruha,naj jedo potico?! In je čisto resno mislila. Gospe in gospodje, ki jih je razkril Supervizor in pravijo, da so dodatno delo opravljali po koncu rednega delovnega časa, najverjetneje lažejo. Dan ima preprosto premalo ur, človek pa nikakor ni sposoben toliko časa dobro delati.
Slovensko javnost je ponovno razburkalo odpiranje teme o medijih in o avtorskih in sorodnih pravicah. V medijih smo lahko slišali in brali, da se bo na radijskih postajah sedaj vrtela skoraj samo slovenska glasba, kar bo seveda katastrofa, ker dobre slovenske glasbe nimamo niti za vzorec. Pa je res tako in če je, zakaj je tako?
V nedeljo je praznoval devetdeseti rojstni dan msgr. Dušan Jakomin, primorski duhovnik, ki celo življenje opravlja duhovniško službo na Tržaškem. Gospod je eden tistih, za katere lahko rečem, da so vse svoje talente in darove … Beri dalje
Pred 2014 leti se je v Betlehemu rodil Jezus, materi Mariji, ki je bila zaročena z Jožefom. Jezus je odraščal in triintrideset let živel v pokrajini, po kateri so hodili popotniki, reveži in bogataši. Njegovo rojstvo in njegova zadnja tri leta zemeljskega življenja so popisana. Njegov pojav na tej zemeljski obli je bil tako mogočen, da so z njegovim rojstvom pričeli na novo šteti leta. To so zgodovinska dejstva. Vanje in samo vanje veruje večina ljudi. Žal tudi vernikov.
Primer dečka, ki so ga sošolci v Desklah pretepli, predvsem pa zmerjali s “prekletim Bosancem”, ni novost. Ni od včeraj. Morda je ta deček poslan, da nam v dneh pred božičem ne le potrka, ampak prav udari na vest. Ni pomembno, da so dečka pretepli vrstniki. Fantje se velikokrat pretepajo. Pomembna so druga sporočila.
Pišem v času, ko se v enotnem slovenskem kulturnem prostoru pripravljajo zakoni, katerih posledice bodo za slovenski narod pogubne. Slovenski narod je skozi zgodovino pretresalo, majalo, vetrilo in preizkušalo. Slovenski narod, ki živi tudi čez … Beri dalje
Na današnji dan pred sedemindvajsetimi leti je izšla 57. številka Nove revije* s Prispevki za slovenski nacionalni program. V njej Drago Jančar razmišlja tudi o slovenskem eksilu, pregnanstvu, o narodni eroziji. Mešani občutki me prevevajo, … Beri dalje
V teh dneh smo ponovno odprli temo krivde, dokazovanja, žrtev. Svojci žrtev trpijo, ker resnica ni bila še nikoli dokazana. Lahko bi bila, če bi odprli vrata v arhiv, kjer je ostalo še nekaj dokumentov s potrebnimi podatki. Neizrečena resnica, ki sicer boli, nas vedno bolj razdvaja. Povzroča občutke krivde na eni in sramu na drugi strani tudi generacijam, ki same niti rojene niso bile v času, ko so se zločini dogajali. Kot sramotna dediščina se prenaša iz roda v rod in temu ni videti konca.
Na zadnji delovni dan pred dvema velikimi praznikoma, božičem in dnevom samostojnosti in enotnosti, sem pričakovala, da nam boste bralcem izrekli vsaj vljudnostno voščilo. Ker tega niste storili, prosim, da objavite moje voščilo: Vse najboljše, … Beri dalje
Pred triindvajsetimi leti smo si izbrali pot, ki ni samoumevna, ki ni najlažja, ki terja modrost in srčnost. Hvala vsem, ki ste takrat prevzeli večji del naloge na svoja pleča, hvala pa tudi vsem nam, … Beri dalje
Nimam namena delati reklame Svetlani Makarovič. Gospa mi ni preveč simpatična. Ne morem sicer tako vehementno kot ona reči, da jo sovražim. Gospa vedno znova poudarja, da kristjane sovraži, ker ne moreš ljubiti, če ne … Beri dalje
Če na mladih svet stoji, potem bo Slovenija brez njih padla v brezno, iz katerega ne bo vrnitve. Ne za Slovenijo kot državo, ne za Slovence kot narod. Brezna so v naši zgodovini že nastopala. Mar si to še enkrat želimo?
V petek, 29. novembra, se je časnik Delo spomnil sedemdesetletnice drugega zasedanja Avnoja. Primeren prispevek z nekaj dejstvi, ki smo se jih naučili v šoli, kot del zgodovinskega spomina. A v kotičku Pa še to … Beri dalje