Ivo Kerže 
Rupnikovi mozaiki Lahko bi si seveda kdo rekel, da te zmote ne najdejo svojega izraza v Rupnikovi umetnosti in da sta teološka in umetnostna sfera njegovega ustvarjenja ločeni, vendar temu žal ni tako. Že načelno … Beri dalje
Ali Rupnik odreka padli človeški naravi zmožnost spoznanja stvarnosti? Glede spoznanja stoji Rupnik trdno na stališču agnosticizma, tj. na stališču, ki odreka človeku sposobnost spoznanja stvarnosti. V obravnavanem delu (Po Duhu) sicer nisem našel odlomkov, … Beri dalje
Ob razkritju zlorab p. Marka Rupnika postaja vse bolj očitno, da ne more biti ustrezen pristop do problema ta, da se skuša Rupnikovo življenje povsem ločiti od njegovih del s področja teologije in umetnosti, kot je to skušal npr. storiti generalni predstojnik Družbe Jezusove z izjavo, da »njegova teologija ni dvomljiva, ampak njegovo obnašanje kot duhovnik pri opravljanju njegove duhovniške službe«.
»Z največjo odločnostjo« so besede, s katerimi je Janez Pavel II. leta 1988 v apostolski spodbudi O krščanskih laikih (Christifideles laici) opisal držo, ki naj bi jo katoličani zavzemali v obrambo pravice do življenja od spočetja do … Beri dalje
Že dobro leto je od tega, kar sem zavzel do nekaterih dokumentov drugega vatikanskega koncila odklonilno stališče, češ da je v njih izražena modernistična zmota. To stališče, ki sem ga podal nekako mimogrede in v kontekstu obravnave spolnih zlorab v Cerkvi, bi sedaj rad preciziral in v pomembnem delu revidiral, zlasti glede koncilske izjave Dignitatis humanae (DH) o verski svobodi, ki je med koncilskimi dokumenti dvignila največ prahu.
Spodaj podpisani katoliški duhovniki in laiki obsojamo in protestiramo proti svetoskrunskim in vraževernim dejanjem, ki jih je storil papež Frančišek, Petrov naslednik, v povezavi s sinodo o Amazoniji, ki je nedavno potekala v Rimu.
Implicitne in izrecne teološke zmote ter krivoverstva v Instrumentum Laboris skorajšnjega posebnega zasedanja škofovske sinode za Panamazonijo so skrb zbujajoča pojavna oblika zmede, zmote in razdora, ki pestijo Cerkev v današnjem času.
Končno smo hvaležni mlademu Jakubu Baryłi še zato, ker je pokazal, da se prebuja v Evropi del mlade generacije, ki čeprav (še) ni številčen, ne misli stati križem rok in gledati, kako se dokončno sesuva krščanska civilizacija na tej celini, temveč je pripravljen vstati in pričevati za Boga
Navadni vernik si predvsem želi, da bi živel v skladu z Evangelijem v vsakdanjem življenju. Toda da bi to lahko počel na zanesljiv in koristen način, mora prisluhniti in slediti svojim pastirjem in teologom, zlasti cerkvenim očetom in učiteljem, kateri kot dobri zdravniki nudijo zdravila in preventivo zoper smrtne bolezni duha, ki jim rečemo herezije.
Ne bojmo se, skratka, razkrinkavanja herezije. Bojmo se raje tistih, ki tega početja ne marajo in ki bi torej raje videli, da bi poti skrenili s poti Božjega spoznanja.
Giovanni Cavalcoli: Povzemam Vašo tezo, po kateri je »Bog popolnoma drugačen, kot si ga lahko sploh predstavljamo«. Odgovarjam rekoč, da to ni nikakor res in ni niti res, da je ena izmed tez sv. Tomaža Akvinskega. Sedaj bom to dokazal.
Duhovito ugotavljamo, da se res zdi, da je »Kant – slovenski cerkveni oče«, ki ga Rupnik v svojih knjigah in govorih vztrajno, a neprepričljivo preoblači v patristične in pravoslavne paramente.
Prejšnji teden je izšel članek upokojenega papeža Benedikta o krizi v zvezi z duhovniškimi spolnimi zlorabami. Sestavljen je iz treh delov: v prvem prikaže vzroke te krize, v drugem njene pojavne oblike v semeniškem in … Beri dalje
p. Osredkar, vabim vas, nasprotno, v pravi dialog, v resnično soočenje najinih stališč, v skupno iskanje in najdevanje R/resnice, v kateri se prav posebej kaže krščanska ljubezen do bližnjega.
Dobil sem občutek, da kar nekaj bralcev ne verjame mojim ocenam glede Osredkarjevih filozofskih in teoloških zmot, zato sem se obrnil na p. Cavalcolija, ki je prispeval spodaj objavljeno analizo, jaz sem jo pa prevedel iz italijanščine.
Če se torej postavimo pod Frančiškovo zastavo pomeni, da ne vidimo vzroka problema duhovniških zlorab v homoseksualnosti, ki se širi med duhovniki in po semeniščih vse od 60-ih let dalje (slednje velja tudi za ljubljansko bogoslovje, kot sem nedavno slišal), pač pa v »klerikalizmu«, v navezanosti duhovščine na moč in denar in na hierarhijo, kot vztrajno ponavlja papež. Kje je torej rešitev problema?
Kako bo duhovnik s polnim srcem in z vso svojo energijo opravljal delo oznanjevanja in deljenja zakramentov, če mu na teološki fakulteti razni Osredkarji do neprepoznavnosti maličijo vero? In znova: ali se lahko čudimo spolnim škandalom med duhovščino, če je bila ta duhovščina vzgojena v nietzschejanskem prepričanju, da je Bog v resnici »onstran dobrega in zla«?
Glede na to, da so ob mojem zadnjem besedilu o vzrokih duhovniških (škofovskih, kardinalskih …) spolnih škandalov nastala resna vprašanja o tem, koliko Benedikt XVI. v svojih besedilih potrjuje vzročno povezanost med 2. vatikanskim koncilom … Beri dalje
Septembra sem napisal za Časnik članek o vzrokih homoseksualne krize med duhovščino (TUKAJ), ki je prišla na dan ob škandalu okrog bivšega kardinala Theodora McCarricka in še vedno (vedno bolj) odmeva v Cerkvi. V članku … Beri dalje
V ZDA se zoper demokrate odloča vse več »milenijskih« moških, ki, zmedenih od feminizma, ponovno iščejo svojo moško identiteto in se zato odloča zoper feministični radikalizem. Kar je dobro vprašanje za slovensko desnico, kdaj se … Beri dalje