Dnevno poslušamo o problemih slovenskega zdravstva. Že leta se poskuša najti rešitve, ki bi ohranile javno zdravstvo in skrajšale čakalne vrste, vendar teh ni. Na področju zdravstva se je do danes zvrstilo največ ministrov. Nekateri so obupali in odstopili, ker v tako zapletenem zdravstvenem sistemu niso mogli nič narediti.
Ne glede na vse težav, je naše javno zdravstvo še danes dobro. Malo kje na svetu je še tako dobro in ljudem dosegljivo kot v naši državi. Danes pa padajo nanj pogosto neupravičene kritike. Če omenimo korupcijo v zdravstvu, lahko rečemo, da je bila prisotna že v prejšnji skupni državi in da so bile na nekaterih področjih tudi dolge čakalne vrste. Korupcija, ki jo tako radi omenjajo, ni edina in ni največji problem zdravstva.
Za težave v zdravstvu se iščejo različni vzroki in rešitve. Politiki aktualne vlade in tudi prejšnjih pa si nabirajo na račun obljub, ki niso uresničljive, politične točke. Največji problem v zdravstvu, ki ga noče nihče javno izpostaviti, je strmo naraščanje starega prebivalstva. Če pogledamo starostno piramido prebivalstva, vidimo, da je podobno peščeni uri, kjer je lijak v zgornjem delu vse širši. Ljudi, ki so stari 60 in več let, je danes v Sloveniji po podatkih Sistat-a dobrih 712 000, kar predstavlja 33,7 % vsega prebivalstva. Od tega je 119 000 prebivalcev starih 80 in več let. Ti podatki bi državo morali skrbeti.
Da imamo toliko starega prebivalstva, je med drugim zagotovo tudi posledica dobrega zdravstva. Da je dobro, se kaže tudi v tem, da poteka v državi kar nekaj preventivnih programov za ugotavljanje raka. Z naraščanjem števila starih ljudi skokovito naraščajo tudi stroški v zdravstvu. S starostjo se namreč povečuje število pridruženih bolezni, vse več je tudi hospitalizacij. Ker je denarja v omejenem obsegu in tudi veliko pomanjkanje zdravnikov, se ne smemo čuditi, da so tako dolge čakalne vrste.
Če bi želeli ohraniti javno zdravstvo vsaj v približno tako dobri kondiciji kot je bilo v preteklosti, bi morali zanj zagotoviti več denarja. Samo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja problema ne bo rešilo in tudi ne zagotovilo več denarja. Na eni strani bi morali v bodoče več ustvariti, kar pomeni povečati BDP (bruto družbeni proizvod), na drugi pa pospešeno zmanjševati birokracijo in korupcijo. Izvesti bi bilo potrebno še številne druge ukrepe, ki pa bi bili za družbo kot posameznike boleči in se jih zato zagotovo ne bo izvedlo. Zato se stanje v zdravstvu ne bo kaj bistveno izboljšalo.
Javno zdravstvo bo v državi zagotovo obstalo, vendar ostaja vprašanje, kaj bo ljudem zagotavljalo. Obstaja nevarnost, da se bo zaradi globalne krize gospodarstvo Evrope in s tem tudi Slovenije že v bližnji bodočnosti skrčilo. S tem bo ustvarjenega manj denarja in manj ga bo tudi za zdravstvo. Politiki bi morali tako sebe kot ljudi že danes pripraviti na razmere, ki nas čakajo v bodoče. To pomeni, da bomo morali vsi globlje poseči v svoj žep.
mag. Drago Nemec, u.i.d.g.
Pri reformi zdravstva bomo Slovenci zagotovo najprej preskusili vse napačne rešitve, dokler ne bomo izbrali prave. Pa nam ne bi bilo treba eksperimentirati, samo vpeljati bi bilo treba model ureditve, ki kje v tujini (npr. v Avstriji) dobro deluje že desetletja. Tega pa odločujoči očitno nočejo, ker imajo v sedanjem sistemu velike materialne koristi od kaotičnega stanja.