Predno si aktualna koalicija prigrabi oblast, kar ni zločin, velja obvladati saj osnove slovenske zgodovine. Država brez smisla in cilja obstoja, brez identitete, je obsojena na propad. Slovenija je vse bolj na tej poti.
Ob nedavnih izjavah nekaterih slovenskih politikov na jezne španske reakcije ob slovenskemu odnosu do katalonskega vprašanja smo lahko ponovno spoznali, kako malo poznajo in razumejo slovensko zgodovino najvišji slovenski politiki. Slovenci se nismo osamosvojili, ker nam je to dopuščala ustava, ampak ker smo kot narod za to dozoreli, hkrati pa so se med nami pojavili ljudje, ki so to dojeli in razumeli. In izpeljali največji dosežek Slovencev v zgodovini. Naklonjene so nam bile tudi mednarodne okoliščine, v prvi vrsti razpad evropskega komunizma.
Trditev, da smo se lahko osamosvojili, ker je ustava dovoljevala odcepitev, je dokaz popolnega nerazumevanja in nepoznavanja slovenske narodne zgodovine. V bivši jugoslovanski ustavi je resda obstajala pravica do odcepitve. Toda te ne gre pojmovati tako, kot si v svoji zgodovinski nevednosti predstavljajo nekateri.
Ljudska demokracija in osamosvojitev po Edvardu Kardelju
»Pismouk« Edvard Kardelj je bil dobro podkovan v leninistično-stalinističnem pojmovanju marksizma. Ljudsko demokracijo je pojmoval tako, da oblast pripada delavskemu razredu. Ker pa ta še ni dozorel, jo v njegovem imenu izvršuje njegov najbolj osamozaveščeni del, to je bila komunistična partija. Znotraj nje je obstajal demokratični centralizem. To je pomenilo, da si (zasebno) imel lahko svoje mnenje o neki stvari, končno stališče pa je bilo odvisno in obvezno od vodstva partije, to je samega generalnega sekretarja oziroma predsednika partije.
General Alan Geder, ki se ni priključil pučistični politiki višjega oficirskega kadra, je to verjetno plačal z izgubo najvišjega vojaškega položaja v Sloveniji.
Tako je bilo tudi z osamosvojitvijo v komunistični državi. Mogel in smel jo je izpeljati samo delavski razred, v njegovem imenu njegov najbolj osamosveščeni del, kar je v zadnji inštanci pomenilo, da je pobuda morala iziti iz vodje komunistov. Tudi zato si Milan Kučan prizadeva, da bi Slovence prepričal, da na referendumu nismo glasovali za spremembo družbenega sistema, do tega je dejansko prišlo že poprej, ampak zgolj za samostojnost. Tako bi de facto postal edini osamosvojitelj. Zato je letos v svojo raboto vpregel tudi svoje teritorialce in policaje. Zaenkrat jim, ob veliki pomoči predsednika Boruta Pahorja ni uspelo.
General Alan Geder, ki kot vojak ve, da je glava tudi za razmišljanje, ne samo sprejemanje ukazov, je verjetno to plačal z izgubo najvišjega vojaškega položaja v Sloveniji. Višji oficirski kader, ki se je že videl kot nosilec osamosvojitve, ne odpušča in ne sprejema poraza. Pametna in državotvorna politika bi s takimi političnimi pučisti hitro opravila.
Nikoli in nikjer niso komunisti zagovarjali slovenske osamosvojitve
Slovenci smo ves čas v svoji zgodovini gradili pravico do življenja v slovenski skupnosti po slovensko na osnovi naravnega prava, pravice do življenja in neoviranega razvoja, ne pa na zgodovinski ali ustavno-pravni osnovi. Mnogim je to nerazumljivo. Res je težko. Še zlasti, ker večina narodov gradi svoje zahteve po lastni politični pripadnosti na zgodovinskem pravu. Tudi Hrvati in Srbi. Kam nas lahko zapelje iskanje zgodovine, ki je ni, so dokaz nesrečni Makedonci. Zato so mnogi v slovenski zgodovini obupali nad naravnim pravom in iskali pomoč v hrvaškem zgodovinskem. Zato smo tudi »zabluzili« v staro Jugoslavijo.
Komunisti so nam skušali vsiliti posebno obliko zgodovinskega prava s svojo komunistično revolucijo, ki naj bi bila v resnici boj za narodno osvoboditev. Velja si zapomniti vsaj to, kar je stalno poudarjal eden najboljših poznavalcev zgodovine slovenskega in jugoslovanskega komunizma pokojni akad. prof. dr. Janko Pleterski: »Nikoli in nikjer niso komunisti zagovarjali slovenske osamosvojitve.!«
Komunisti so bili občasno tudi proti gnili »versajski tvorbi« Jugoslaviji, vendar za vključitev Slovenije v veliko Sovjetsko zvezo, ki bi nastala v okviru svetovne komunistične revolucije.
Zgodovina ni tista vrste znanosti, zaradi katere lažje ali sploh živino, takšna je na primer medicina, vendar se državi njeno ignoriranje lahko drago maščuje. Jo aktualna slovenska koalicija zato ignorira? Predno prigrabijo oblast, kar ni zločin, velja obvladati saj osnove slovenske zgodovine. Država brez smisla in cilja obstoja, brez identitete, je obsojena na propad. Slovenija je vse bolj na tej poti.
