Zoran Janković je slab gospodar

Na ponedeljkovi seji ljubljanskega mestnega sveta je glasovalni stroj župana Zorana Jankovića potrdil proračunski rebalans mestne občine Ljubljana (MOL), ki je za financiranje športnih objektov v Stožicah namenil 19 milijonov evrov.

S proračunskim financiranjem Stožic je dokončno padel dolgoletni medijski konstrukt o uspešnem (političnemu) menedžerju Jankoviću, ki je prav na primeru Stožic pokazal, da je slab gospodar, ki ne obvlada investicij.

/ … /

“Če kaj obvladam, so to investicije”

Janković je pred štirimi leti v svojem programu za Ljubljano z nasmehom obljubil 22 predvolilnih projektov, od katerih je njegovo štiriletno županovanje daleč najbolj zaznamoval medijsko odmeven in ekonomsko potraten projekt Stožice.

Finance so imele oktobra 2007 po prvem letu županovanja v Ljubljani intervju z Jankovićem, kjer je mu je bilo postavljeno tudi vprašanje o financiranju Stožic, “kako boste zagotovili, da cena ne bo vzhajala, kot se nam rado zgodi pri avtocestnih predorih”. (Intervju: Zoran Janković v prvem letu županovanja Ljubljani, Finance 206/2007)

Janković je tedaj odgovoril: “Z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij. Če kaj obvladam, so to investicije.”

/ … /

Cena Stožic je vzhajala kot pri avtocestah

Mestni svetniki so v ponedeljek potrdili tudi rebalans proračuna MOL, v katerem je tudi 19 milijonov evrov za doplačilo Grepu. Preostalo razliko 20 milijonov evrov bo mestni proračun Grepu plačal v proračunskem letu 2011.

Še oktobra 2007 je Janković v intervjuju za Finance zatrdil, da bo “z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij” preprečil, da stroški javnega dela Stožic ne bodo vzhajali kot pri avtocestnih predorih. Vendar se mu je zgodilo nasprotno: stroški gradnje javnega dela Stožic so vzhajali kot pri avtocestnih predorih in poskočili z 81 na 120 milijonov evrov ali skoraj za polovico.

Opozorilo računskega sodišča

Računsko sodišče je že decembra lani v revizijskem poročilu MOL za leti 2007 in 2008 opozorilo na “tveganje precejšne podražitve projekta zaradi preseganja ocenjenih vrednosti predvidenih stroškov pri izvedbi predstavljenih projektnih rešitev gradnje stadiona in športne dvorane” (Revizijsko poročilo MOL, december 2009).

Računsko sodišče je v omenjenem revizijskem poročilu opozorilo tudi na številna druga finančna tveganja gradnje športnih objektov v Stožicah: “Občina ni pripravila nobene analize vzdrževanja in upravljanja nogometnega stadiona in športne dvorane, v kateri bi predvidela na primer vrste in višino stroškov, vire financiranja, upravljavca objektov, kar pomeni, da stroški vzdrževanja in upravljanja niso znani; znan tudi ni način upravljanja nogometnega stadiona in športne dvorane.”

Potratna podoba investicijskega projekta v Stožicah ogroža dolgoletni medijski konstrukt o dobrem gospodarju Jankoviću, ki je prav na primeru Stožic pokazal, da ne obvlada investicij.

Opozorilo guvernerja BS Marka Kranjca

Ostro kritiko Jankovićeve naložbene megalomanije v Stožicah je junija letos v intervjuju za Dnevnik izrekel tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec: “Čudi pa me, da se nek projekt, kot je ta stadion, pričenja graditi in izvajati, še preden je zaprta finančna konstrukcija. In v tem pogledu se seveda ne morem strinjati z investitorji, da se po tem, ko se ugotovi, da je finančna konstrukcija zaprta, nenadoma pojavi to kot problem, ki ga pa naj rešuje ena ali več drugih bank. Če bi bil jaz bankir, bi seveda pogledal, kaj manjka, in videl, ali je to kredit, ki se ga splača financirati, in bi se potem odločil. Je pa zelo nenavadno, ampak v našem prostoru niti ne toliko, da imamo finančne konstrukcije, ki se zapirajo šele ob koncu. In tukaj mislim, da tudi jokanje lokalnih oblasti, da je država lokalnim oblastem odvzela neka sredstva, ne opravičuje takega pristopa.” (Dnevnik, 19. junija 2010)

/ … /

Stožice so primer slovenske Grčije

V Financah sem že maja v kolumni Jankovićeve Stožice so slovenska Grčija (Finance 90/2010) opozoril, da je dolžniška katastrofa, ki pretresa Grčijo, povezana tudi z njenim brezglavim financiranjem megalomanskih športnih objektov, ki so bili zgrajeni za olimpijske igre leta 2004. Danes številni športni objekti v Grčiji propadajo zaradi visokih stroškov vzdrževanja, odplačilo posojil za nedonosne športne objekte pa bremeni bankrotirano grško državo.

Jankovićeva stožiška investicijska megalomanija je klasični primer politične miselnosti, ki je bila usodna za bankrotirano Grčijo. Danes imamo na obrobju Ljubljane megalomanski kup betona, ki je namenjen politični samopromociji in “not padu'” zabavništvu, ob ligaških tekmah se spremeni v hišo duhov s peščico gledalcev, ob večjem deževju pa ga zaliva voda.

Janković je slab gospodar

Čeprav se je Janković pred tremi leti v intervjuju za Finance pohvalil, “če kaj obvladam, so to investicije”, so stroški investicije v javni del Stožic vzhajali kot pri gradnji avtocestnih predorov in se v treh letih povečali za skoraj polovico.

Potratna podoba investicijskega projekta v Stožicah spodkopava dolgoletni medijski konstrukt o uspešnem menedžerju in dobrem gospodarju Jankoviću, ki je prav na primeru Stožic pokazal, da je slab gospodar, ki ne obvlada investicij.

Vir: Finance