Kaj, kako, zakaj in koliko časa se dogaja v Ukrajini agresija Rusije in vojna – v očeh svetovne javnosti – ali operacija – kot jo za domačo javnost imenuje ruski predsednik Vladimir Putin – nam je bolj ali manj jasno. Tudi vzrok, zakaj so se Rusi podali v to tvegano in nerazumljivo vojno, nam je znan, saj je Putin v prvem nagovoru dejal, da gre za demilitarizacijo in denacifikacijo države, ki ogroža jedrsko velesilo. Kolikšne so posledice te Putinove operacije, nam je bolj ali manj znano, kolikšne bodo na koncu te nesmiselnosti, pa se bo odražalo v ukrajinskem ljudstvu še naslednja desetletja ali stoletja. Nič več ne bo tako, kot je bilo pred 24. februarjem 2022 v Ukrajini in širše po Evropi ter preostalem svetu.
Spomenka in Tine Hribar v knjigi Slovenski razkoli in slovenska sprava podpirata obnašanje Tee Jarc na Triglavu
Toliko o tej nesrečni deželi, saj pravo razlago za razkol med politikama sorodnih ljudstev, ki ga je povzročil Putin, ni treba iti iskat prav daleč. Dovolj je, če odprete knjigo Slovenski razkoli in slovenska sprava Tineta in Spomenke Hribar na strani 516 in si preberete prva dva odstavka poglavja Refašizacija, kjer – drugače od pokristjanjevanja, Brižinskih spomenikov, reformacije, Prešernovega Krsta pri Savici, izjav različnih slovenskih duhovnikov, sociologov, politikov in tako dalje, kjer sta izjemno precizna in natančna pri navajanju dejstev in njihovem analiziranju – preprosto zamolčita bistvo, navajata laži in namigovanja ter podtikanja.
Gre za pravcato obsedenost s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki da s svojo vlado prevzema vse državne kontrolne institucije, omejuje nacionalne medije, onemogoča svobodo kulturne dejavnosti, delo civilnih ustanov. Njegova vlada je v državi deležna sovražnosti, kakršne zadnja desetletja socializma nismo bili vajeni. Nadaljujeta, da Janša in njegovi epigoni žalijo ljudi, in navedeta Teo Jarc, ki da mu je povedala nekaj resnic v obraz, pa so se oglasili dušebrižniki, češ da se to ne spodobi! Pišeta, da se ne spodobi to, kar počne Janša, češ da si v naduti samoprevari, da je vseveden, da ima absolutno resnico v zakupu, dovoli vse, tudi to, da svoje sodržavljane pošilja v norišnico! Zdrava pamet se lahko vpraša: s kakšno pravico nas predsednik vlade žali in zmerja, nam uničuje sedanjost, našim potomcem pa prihodnost?
Tea Jarc se v gorah ni obnašala, kot je v navadi, zakonca Hribar pa nista oštela nje, ampak Janšo, ker je reagiral na njene žalitve
Tu pisca pokažeta vso svojo nedoslednost, zato bo knjiga, kdor jo bo bral čez leta, prikazala sedanjega predsednika vlade kot neznosno osebo. Kot pri vaških stražah in začetkih domobranstva – do obojega po mojem mnenju ni prišlo zaradi regljanja žab na Ljubljanskem barju ali zaradi sončnih peg, temveč zaradi terorja komunistov, ki so se z revolucionarnim nasiljem dokopali do oblasti; tako tudi Janša in Hojs nista šla na Triglav, da bi tam srečala in izzivala Jarčevo, ampak je ona šla tja zaradi njiju. In v gorah se planinci obnašamo ekološko in odnesemo smeti s seboj v dolino, Jarčeva pa tega ni storila, saj so njeni na skalah pustili letake. In če hodimo ljudje v gore zaradi miru, so Jarčeva in njeni delali kraval in piskali na piščalke. Planinci v gorah radi slišimo osamljen vrisk, ne pa jezljivo vpitje in provociranje. In končno predsednik vlade ni nikogar pošiljal v norišnico, ampak je Jarčevo lepo vljudno vprašal, če imajo na psihiatriji v Polju dan odprtih vrat.
Če bi Janša ob njenih provokacijah ostal tiho, bi obveljalo, da je mevža, ko pa ji je povedal zasluženo, si Hribarja dovolita pisati in objaviti laži. Natančna, kot sta na drugih straneh knjige – ne povsod niti ne vedno, saj rada pozabljata, kaj je bilo prej, kot na primeru vaških straž –, sta z zaključkom knjige povsem izmaličila pedantno podano zgodovino in naše dosedanje razkole, s knjigo samo pa povzročila zgolj še en razkol in zabila zarjavel klin v spravo.
