Moj oče je (bil) slikar, posledično se je veliko ukvarjal tudi s fotografijo. Imel je fotoaparat znamke Hasselblad, ki ga je iz torbe vedno jemal s prav posebnim spoštovanjem. Za malega mulca je bilo pri vsem tem najbolj zanimivo spremljati postopek nastajanja fotografij. Bil sem z njim, ko je delal v temnici. Tista rdeča svetloba, ki je sicer čisto popačila pogled na prostor, je hkrati delala čudeže. Neprepoznavne negative je razvijala v slike: prekrasne slike mesta, pokrajine, ljudi …
Zakaj mora zunanji minister potovati
Malo sem te dni v Sloveniji. V ponedeljek v ZDA, konec tedna v Rimu in Vatikanu, kmalu v Haag. Pa občasno pokukam, kaj se o teh obiskih znajde v medijih. Khm, če bi sledil zapisanemu, bi bilo najbolje, da ostanem doma.
Ampak potem z ZDA danes ne bi imeli podpisanega strateškega dialoga, kar je pomembnejše, kot se mogoče komu zdi. To namreč pomeni, da z ZDA zdaj aktivno sodelujemo praktično na vseh ravneh administracije, od najnižje uradniške, strokovne, znanstvene pa tja do politične ravni. Napredek se letno ocenjuje na visokih političnih srečanjih.
Brez obiska Rima ne bi bilo prihodnjega srečanja zunanjih ministrov Italije, Hrvaške in Slovenije, na katerem bomo lahko govorili o vseh odprtih dilemah, povezanih z napovedano razglasitvijo izključne ekonomske cone v Jadranu.
Brez obiska Vatikana ne bi ob prižigu lučk na novoletni smreki na Trgu sv. Petra ponesli sporočila I feel Slovenia v svet. Slovenci smo podarili smreko, Slovenca sta jo okrasila s slovenskimi okraski, slovenski nadškof je daroval mašo za domovino in ob prižigu lučk, ki ga je prenašalo evropsko združenje televizij, sva z nadškofom Alojzijem Cviklom nagovorila mednarodno javnost.
Brez obiska Berlina in srečanja z nemškim ministrom ne bi bilo njegove javne izjave, da Slovenija pomaga s predlogi za rešitev zapleta v zvezi s prihodnjim financiranjem Unije, ki je bila v popolnem nasprotju z odmevi doma. Saj se spomnite opozicijsko-medijskega pogroma kot posledice pisma predsednika vlade Janeza Janše evropskim voditeljem, da si vzemimo še en krog za pogajanja, ker sta dve državi napovedovali veto? No, ta vikend je ta zadnji krog potekal in voditelji so se uskladili. Slovenija pa bo zato dobila 12 milijard sredstev za prihodnji razvoj.
Še bi lahko našteval, zakaj mora zunanji minister potovati.
Ocvirki iz slovenskih medijev
Ofucana smreka
Ampak v medijih sem prebral, da je smreka, ki smo jo darovali Vatikanu, ofucana, kar koli že to pomeni … No, naj povem, da je ta strokovna ocena nastala na podlagi fotografije postavljanja smreke na Trgu sv. Petra po šestdnevni vožnji, za katero so spodnje veje smreke premera sedmih metrov zaradi prevoza stisnili na vsega tri metre. Pa mi povejte, katera dama bi bila po šestih dneh sardinske vožnje primerna za gala ples? In kasneje je to strokovno oceno demantirala kar smreka sama. Če seveda zaupate svojim očem (slika spodaj). Če ne čisto, pa morda zaupate besedam vatikanskega vrtnarja, ki je javno izjavil, da v 29 letih svojega dela še ni imel na trgu tako lepe smreke.
Skrajna stališča Paula Gosarja, ki ga je pred leti odlikoval predsednik države
Ker sem se ob obisku v ZDA pogovarjal z ameriškim kongresnikom Paulom Gosarjem (zaradi okužbe s koronavirusom v njegovi družini neposredno pred obiskom srečanja ni bilo možno izvesti v živo), je spletni portal 24ur izrazil začudenje nad izborom sogovornika in zapisal tole:
“Stališča Gosarja so tako skrajna, da je šest od njegovih devetih bratov in sester pred dvema letoma javno podprlo njegovega demokratskega tekmeca z besedami, da ‘ni primeren za poslanca in ga je treba odstraniti’.”
No, v časih medijskih medenih tednov in mesecev Šarčeve vlade ste v medijih o kongresniku Gosarju sicer lahko brali le tole:
“Predsednik Borut Pahor je danes z zlatim redom za zasluge odlikoval ameriškega kongresnika Paula Gosarja, ki ima slovenske korenine. Zlati red je Gosar prejel za prispevek in sodelovanje pri krepitvi odnosov med Slovenijo in ZDA.”
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
V temnici pod rdečo lučjo nastanejo iz negativa lepe fotografije
Dandanes, če spremljate medije, imate občutek, da ste v temnici. Dobesedno. Vse rdeče. In tam pod rdečo lučjo se zdi podoba sobe (sveta) izmaličena.
Vrnimo se v temnico. To je torej le proces. Proces, ki negative spreminja v pozitive. In tako je treba dandanes gledati na to. Zelo preprosto. Medijsko poročanje dandanes je negativa.
A ker imamo v demokratičnem svetu možnost izbire, je opcija tudi ne-izbira. Lahko se zelo preprosto odločimo, da ne sodelujemo v medijski ‘temnici’, v procesu ustvarjanja (fotografije) resnice. Ampak se raje ozremo k izvoru – dejanskemu stanju. In si šele na podlagi tega ustvarimo mnenje. Če vam v medijih na vseh programih kritizirajo pismo, najdite ga na spletu in preberite. In si šele potem izoblikujte svoje mnenje. Če vam v medijih razni analitiki, celo združenja za varstvo potrošnikov, na veliko kritizirajo predlog Vlade RS za znižanje obdavčitve avtomobilov, se vprašajte, kaj želite: cenejše ali dražje dobrine(?) – ali pa vam več pomeni sporočilo iz temnice: slaba vlada?
Predvsem pa zaupajte sebi in svoji presoji. In ne pozabite, iz negativa dobimo pozitiv. Celo najboljši prijatelj se v negativu zdi – neznanec. Zatorej, verjemite originalu, verjemite, kar vidite, ne pa tega, kar vam želijo interpretirati.
P. S.: Aja, pred odhodom v ZDA sem se šel spet testirat. Sedaj sem tudi uradno – negativen. Zgolj na koronavirus negativen, seveda …
