Zavod Katoliška mladina bo v petek, 13. oktobra, ob 6.30 zjutraj prvič organiziral javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu pred stebrom Svete Trojice. Molili bomo za uspešen začetek študijskega leta, za domovino in vero slovenske mladine.
Ob najavi dogodka mi je marsikdo rekel: »Čemu je tega treba? Moli se lahko tudi doma ali v cerkvi. S tem boste zgolj provocirali, za Cerkev pa nič dobrega naredili.« Mnogi so tudi začeli citirati Matejev evangelij: »Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6,6) Ob nekem drugem dogodku se je nekdo celo obregnil ob molitev rožnega venca, češ da taka oblika molitve ni za mlade, da je to zastarel pristop in naj za mlade raje organiziramo kaj novejšega.
Nenavadno je, da je ta tema tako sporna. Včasih celo bolj med kristjani kot med nekristjani. Javna molitev je namreč že dolgo zasidrana v življenje Cerkve. Pomislimo zgolj na procesije ob veliki noči in za telovo. Javna molitev je torej del življenja Cerkve. Že Pavel je v pismu Timoteju zapisal: »Vsekakor hočem, naj možje povsod molijo in vzdigujejo svete roke brez jeze in razpravljanja.« (1Tim, 8) Javna molitev je tudi način evangelizacije, oznanjevanja, kar pa je dolžnost vsakega katoličana. Če apostoli ne bi oznanjali Kristusa javno, na ulicah in na trgih, bi najverjetneje umrli veliko manj nasilne smrti.
Tudi v prej citiranem Matejevem evangeliju, če pogledamo širši kontekst, Kristus ne govori zoper javno molitev, temveč jasno kaže, kako naj bi bila videti osebna molitev, ki je temelj in predpogoj za javno molitev, kot je naša. Tudi svetniki spodbujajo k javni molitvi: »Javna molitev je mnogo močnejša od zasebne, da pomiri Božjo jezo in prikliče Njegovo usmiljenje, in sveta mati Cerkev, ki jo vodi Sveti duh, je vedno podpirala javno molitev v časih javne tragedije in trpljenja,« pravi sv. L. M. Montfortski. Tudi Janez M. Vianney zapiše: »Zasebna molitev je kot slama, raztresena tu in tam: če jo zažgeš, naredi veliko majhnih plamenčkov. Če pa te slamnike zberete v snop in jih prižgete, dobite mogočen ogenj, ki se kot steber dviga v nebo; takšna je tudi javna molitev.« Diabolično je torej, da se zanašamo na svetopisemske citate, iztrgane iz konteksta, in da nam jih potiskajo pod nos.
Montfortski je tudi zapisal, da je rožni venec druga najboljša molitev, takoj za sveto mašo. »Sveti rožni venec je silovito orožje. Uporabljaj ga z zaupanjem, pa se boš čudil uspehu,« pa pravi sv. Jožefmarija Escrivá. Rožni venec je meditativna molitev, ki lahko preoblikuje srca in spremeni življenja. Molitev rožnega venca je naša molitev k Bogu na priprošnjo Blažene Matere Marije. Ko premišljujemo skrivnosti svetega rožnega venca, vstopamo v ključne dele Kristusovega življenja: njegovo utelešenje, delovanje, križ in vstajenje ter hkrati spoznavamo, kako se je Bog razodel in nas rešil.
Molitev javnega rožnega venca je odprta za vse, zlasti pa so povabljeni mladi možje in fantje. Po Kristusovem zgledu smo namreč možje poklicani, da smo duhovni voditelji v družinah, župnijah in javnem življenju. Če hočemo torej, da slovenski narod postane predan Kristusu, moramo zlasti skrbeti za dobre duhovne voditelje, za verne fante in može, ki bodo pripravljeni oznanjati Kristusa tudi na javnem mestu.
Tudi dan, na katerega se bo molil javni rožni venec, je pomenljiv. Pred dobrimi sto leti se je Gospa Rožnega Venca zadnjič prikazala v Fatimi in napravila »sončni čudež«, ki ga je videlo 70.000 ljudi. Malo prej, leta 1884, pa je papež Leon XIII. po navdihu, ki ga je prejel pri sv. maši, zapisal molitev k sv. nadangelu Mihaelu za Cerkev. Po koncu rožnega venca bomo zato to molitev tudi zmolili.
Kristjani ne smemo biti tiho. Kristus nam je zapovedal: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.« (Mt 28, 19) Javna molitev rožnega venca je tako lepa priložnost, da oznanimo svetu Kristusa in po Mariji izprosimo vere ter uspešno študijsko leto.
Dominik Ceglar
