»Če svoboda sploh kaj pomeni, potem je to pravica drugim ljudem povedati prav to, česar nočejo slišati!« (Georg Orwell)
V nedeljo, 6.1.2019, sem sena javni RTVS nehote »znašla« v debati, soočenju stališč v novi oddaji Politično s Tanjo Gobec. Gosta oddaje sta bila Janez Markeš in Vlado Miheljak, ki sta komentirala notranjepolitično dogajanje, oblikovanje in delovanje nove vlade – Šarčev prevzem oblasti.
Ali gre za ugledna kolumnista, kot ju je označila voditeljica? Kakor za koga. Nekoč sta bila v opoziciji vladajočim. Bila sta njihov nadzornik in kritik, kar je bistvo t. i. četrte veje oblasti. Miheljak je konec 80-ih pisal za Mladino, ki je po prevzemu s strani udbovske KB1909 ne berem več. Markeš pa je bil dolgoletni odgovorni urednik Slivnikovega Maga. Danes oba pišeta za mainstream medije, ki so jih prevzeli člani F21, Mladino pa lastniško obvladuje z nekdanjo Udbo kontaminirana klika. Torej se ne čudim, da sta oba apologeta ”antijanša” vladajočih koalicij.
Moje srečanje z Markešem
Leta 2004 sem se oglasila v redakciji Maga v Črnučah, ker je urednik Markeš pripravljal objavo mojega prispevka (kolumne), tudi z mojo fotografijo. Hiter pogled nanj, saj veste, obleka naredi človeka, mi je dal vedeti, kako morajo, on in ostali sodelavci, garati, da kot »privatniki« preživijo na medijskem trgu. Kasneje se za Danila Slivnika in Magovce na Delu ni izšlo. Slivnik je na začetku, ko je z nekaterimi Magovimi novinarji prišel na Delo, dejal, da Slovenija potrebuje normalen profesionalen in uravnotežen osrednji časopis. Kar je Delo po Slivnikom tudi bilo. Vladajoča medijska klika s strici iz ozadja pa je takrat »nabijala«, da Janša prevzema medije. In je Slivnik s četico odšel. Z njim pa ni odšel Markeš, ki je takrat oblekel nova oblačila. Ne le v prenesenem pomenu besede.
S pomočjo tajkunskega odvetnika Zdolška, ki je sodeloval z Boškom Šrotom, ko je prevzemal Delo in skušal prevzeti tudi Pivovarne Laško, je Markeš tožil novinarko tednika Demokracija, ker naj bi v njem v enem izmed člankov navedla njegovo previsoko bruto plačo. V resnici naj bi izjavil, da »je njegov dohodek le okoli 12 tisoč evrov mesečno«(sic!). No, ker v Sloveniji prevladuje »denar sveta vladar«, naša država ekonomsko in moralno samo še »pada«.
Markeš apologet oblastnikov, kontinuitete, paradržave
Zanimivo, kako je Markeš v oddaji Politično s Tanjo Gobec hvalil celo Ropovo vlado. Očitno je pozabil, da je nekoč v Magu Toneta Ropa poimenoval Rop-keš?. Seveda Janševe prve vlade (2004-08) ne bo nikoli pohvalil, čeprav je Slovenija takrat dosegla 90 % EU povprečnega BDP na prebivalca in imela najnižji javni dolg 22 % BDP. Naj spomnim: leta 2007 je Slovenija izpolnila stroge fiskalne in monetarne maastrichtske pogoje, ki so nam omogočili vstop v območje evra!
Žalostno je, kako nizko je padlo slovensko mainstream novinarstvo. Postalo je apologet oblastnikov, kontinuitete, paradržave. Vrhunec Markeševe hipokrizije je gotovo zaključek v oddaji Politično s Tanjo Gobec, ko je vehementno razpredal, kako je Šarec še pravočasno spoznal, da SDS-u ne more zaupati.
Zahtevati moramo pravico do odpovedi RTV naročnine
Urednikom in novinarjem RTVS ter varuhinji pravic na RTV sem seveda poslala svoje kritično pismo. V njem sem poudarila pomen pluralnosti stališč in njihove slišnosti širokemu krogu publike za obstoj demokratične družbe. Prav soočenje različnih stališč nam omogoča razmislek (tehtanje) in racionalno (svobodno) odločitev.
“Zgolj ob polni pluralnosti pridejo na oblast strukture, ki so odraz pristne in resnične volje volivcev” je napisal ustavni pravnik ddr. Klemen Jaklič. So naslovniki mojega pisma in ostali akterji razumeli povedano oz. napisano ali pa bodo upogibali hrbtenico in ostali ujetniki globoke države?
Zagotavljanje pluralizma je za urednike in novinarje javnega medija RTVS zakonska obveza. To jim nalaga tretja alineja 5. člena zakona o RTV, ki govori o zagotavljanju politične uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma. Ne bomo ugotavljala, če na RTV poznajo podrobnosti tega zakona, vsekakor pa morali o tem kaj več vedeti urednica Manica Ambrožič in varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski. Če plačniki obvezne RTV naročnine nismo zadovoljni s storitvijo javnega zavoda, bi morali imeti pravico do odpovedi »razmerja«, saj medijske lahko kupimo tudi drugje!
