Ž. Turk, siol.net: Zapomnite si svobodo govora

Kultura besede je na psu. Celo tiskani mediji, kjer je bila cena potiskanega kvadratnega centimetra nekoč varovalka pred objavljanjem neslanosti, so del problema.

Kot da bi uredniki opazili, kako zelo brano je primitivno izživljanje nekaterih pešcev v spletnih komentarjih, in si rekli, ni vrag, da znajo profesionalci miselno mikastiti še bolj učinkovito od amaterjev.

Daleč, daleč od tega, da bi se s tem strinjal. Včasih celo mene popade, da bi morali kakšno pisanje ali oddajo prepovedati. A me ne za dolgo. Če ne bi imeli svobode govora, sploh ne bi vedeli, s kom in kakšnimi imamo opravka. Kaj in kako drugi mislijo. Morda pa ima zrno soli.

Celo v najslabšem primeru je svoboda govora dobra za to, da lahko črno na belem preberemo, v kako globoki zmoti so ali kako plitvi ali za lase privlečeni so njihovi argumenti.

Zato niti za trenutek ne pomislim, da bi kazalo za svobodo govora prikrajšati na primer samooklicani Svet za odziv na sovražni govor (SOSG), katerega voditeljica je Nataša Pirc Musar. Da je samooklican, moram poudariti, ker je v tej državi navada, da raznim mnenjem dajemo težo samo zato, ker so mnenja menda posvečene institucije.

No, ta Svet se formalno nič ne razlikuje od poljubne skupinice s Facebooka, ki kaj ljubi ali kaj sovraži. In da je njegova voditeljica Nataša Pirc Musar, moram poudariti zato, ker se mi zdi, da ona rada vidi, da je poudarjena.

Zapomnite si Pariz

Samooklicani Svet za odziv na sovražni govor se je odzval (vir) na mojo kolumno “Zapomnite si Pariz” (vir) – v njej je očitno našel sovražni govor. Saj so vendar Svet za odziv na sovražni govor.

S tem je demonstriral navado, ki se po Zahodu širi zadnje čase, namreč da ko na neke ideje nimaš pametnega odgovora, ga etiketiraš kot sovražnega. Pa konec debate.

Naslov kolumne si lahko razlaga vsak po svoje, pomen nastane v glavi bralca. Površen in ne preveč bister bralec ali bralka bi ga razumel, češ, zapomnite si, kaj so teroristi naredili Parizu, kdo so bili, od kod so prišli oni ali njihovi starši, kakšne vere so in podobno.

Ampak celo mednaslov je opozarjal, da si je treba zapomniti Pariz 1789, torej leto francoske revolucije, ko so dali na papir med drugim tudi deklaracijo o pravicah človeka in državljana, ki je eden od treh, štirih dokumentov, iz katerih je izpeljana tudi moderna deklaracija o človekovih pravicah.

In to se mi je takrat zelo pomembno poudariti zato, ker je Evropo in Slovenijo popadla jeza ob terorizmu, ki je napadel naš način življenja, naše vrednote in našo civilizacijo. Krivdo bi nekateri pripisali kar vsem muslimanom z našimi domačimi vred. In se nad njimi znesli. Temu sem se v kolumni uprl. Zakaj je bila vendarle proglašena za sovražni govor, o tem pozneje.

Zapomnite si Franca Kafko

V kolumni sem evropski civilizaciji priznal dosežke, ki so objektivno dejstvo. In v izogib temu, da bi kdo mislil, da imamo Evropejci kot rasa kakšna genetska nagnjenja za to, sem na začetku povedal, da jih nimamo. Da imajo temnopolti nekaj v sebi, da hitreje tečejo, je objektivno dejstvo. Preštejte olimpijske kolajne v teku na sto metrov. Kdaj jo je dobil zadnji belec? Ravno zato, da ne bi kak tepec iz tega izpeljal, da beli pa hitreje mislimo, sem pristavil, kar res verjamem, da ni nič na tem. Da je razlika v šolah, ne v genih.

Genetsko so Afričani pestrejši kot ves ostanek sveta – to so dokazali znanstveniki, ki proučujejo človeški genom – zato je verjetno, da so med njimi izjemni talenti. Kolikor je talent stvar genetike.

Ampak ni pomagalo, pamet samooklicanega Sveta se je izkazala za šibkejšo od nestrpnosti do drugače mislečih. Za “grobi rasizem” je obveljal odstavek, ki pove, da nimam predsodkov o več- ali manjvrednosti kake rase. Absurd, vzet naravnost iz Kafke.

Da bi lahko pokazali na “stereotipe in predsodke”, v svojem mnenju prirejajo citate. Napisal sem, da niso vsi muslimani teroristi, kar jih zagotovo ne moti, saj se je to lajnalo kot glavni argument, zaradi katerega naj se jeza ljudi ne bi usmerila na muslimane kar tako.

Namen je dober, izvedba pa bebava in na bebavost argumenta sem opozoril z dostavkom, da “kot kažejo statistike tega stoletja, so skoraj vsi teroristi, ki so v Evropi povzročili človeške žrtve, muslimani”.

Namesto da zapisano etiketirajo kot predsodek, naj mi razen Breivika naštejejo še ducat ali dva nemuslimanskih teroristov, ki so v Evropi v tem stoletju povzročili človeške žrtve.

Kolektivne krivde muslimanov ne bo opralo zamolčevanje dejstev, ampak sklicevanje na evropski princip individualnosti krivde. Kot sem bil zapisal: “Krivda je vedno individualna in nikoli kolektivna. Njihov način je, da pobijajo nedolžne, naš način je, da procesiramo osumljene.”

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.