Ž. Turk, siol.net: Šest obrazov populizma

Možgani so fascinanten organ in zato tudi eden največjih porabnikov energije v telesu. Podobno kot procesor v mobilnem telefonu morajo z energijo varčevati.

Zato kar največ odločitev sprejemajo intuitivno. Ne da bi se vklopil (ekran) zavesti in razuma. Varčevanje z miselno energijo je najučinkovitejši zaveznik populizma.

Intuicija vrednot

Intuicija ni nič čudežnega. Na podlagi množice informacij, ki smo jim bili izpostavljeni, pa naj se jih zavestno spomnimo ali ne, sprejmemo odločitev. Do popolnosti so to tehniko izpopolnili Jediji – vitezi iz Vojne zvezd. Vesoljske ladje so v najtežjih okoliščinah vozili na ta način. A ne poskušajte tega doma – zakoni fizike in fiziologije ne nehajo delovati.

Če ste bili izpostavljeni dražljajem in informacijam, ki so potrebni za odločitev, imate teoretične možnosti, da se boste intuitivno odločili prav, tudi če se vam zdi, da se jih ne spominjate ali če ne znate pojasniti, zakaj ste se tako odločili.

Intuitivno se lahko odločamo tudi o tem, kaj je prav in narobe, kaj nam je všeč in kaj se nam gnusi. O tem ne odločamo samo na podlagi izkušenj v svojem kratkem življenju, tudi ne na samo na podlagi tega, kar so nas naučili oz. nam privzgojili, ampak na podlagi spomina, ki je vtkan v DNK človeške vrste.

Hitro in učinkovito se o moralnih vprašanjih lahko odločamo, ker so nam v zibko položeni temelji za te odločitve. Haidt jim pravi moralni temelji, teorija pa se imenuje teorija moralnih temeljev (vir) in nanjo sem že nekajkrat naslonil svoje kolumne.

Zaradi teh temeljev se nam bo intuitivno smilila žival, ki se je ujela v ograjo na naši južni meji ali otrok begunca, ki ga je naplavilo Egejsko morje (1).

Ne da bi se posebej miselno naprezali, bodo brezposelni Slovenci z zavistjo prisluhnili podatku, da azilant državo stane 800 evrov na mesec ali da so nekateri dobivali dodatek na pripravljenost (2).

Zaradi podobne miselne lenobe se bodo strinjali, da gredo lahko, kamor hočejo, da lahko delajo, kar hočejo, še posebej v spalnici (3).

Ker kdor ne skače, ni Sloven’c, bodo skupaj skakali ob uspehih naših športnikov (4).

Modro bodo pokimali, ko jim bodo razložili, da tako meni stroka, ali pa, da so časi hudi in je treba držati skupaj z voditelji države (5).

In v drobovju bodo čutili, brez proučevanja in tehtanja, da se mrtvih ljudi ne odvrže na deponijo in da je pedofilija nekaj gnusnega (6).

Zadnjih šest stavkov – zato so oštevilčeni – ilustrira šest moralnih temeljev, na podlagi katerih človeštvo intuitivno sprejema vrednostne odločitve: skrb, pravičnost, svoboda, pripadnost, spoštovanje avtoritete ter spoštovanje svetosti oz. čistosti. V prvih treh lahko najdemo gesla francoske revolucije: po vrsti bratstvo, enakost in svobodo.

Ti temelji so se milijon let zelo dobro obnesli. Rodove in plemena – predstavljamo si pleme 20–30 ljudi v Potočki zijalki – so naredili skrbne, pravične, pripadne in bogaboječe. Pa so uporabni še danes? Vsi, ki nagovarjajo ljudi, od reklamarjev prek umetnikov do politikov, spoznavajo, da so.

Politiki moralnih temeljev

V demokraciji morajo biti politiki ljudem všeč. Ker večina ljudi racionalno uporablja možgane (v zvezi s politiko pa še posebej), se bodo odzivali intuitivno, tako, kot jih je naučilo sto tisoč let evolucije.

In politiki jim bodo pri tem pomagali tako, da se bodo v svojih sporočilih naslanjali na tistih šest moralnih temeljev. Vsak od šestih moralnih temeljev ni samo temelj preživetja človeštva zadnjih milijon let, ampak tudi povsem legitimno orodje za nagovarjanje volivcev. V skrajnosti pa so temelj populizmov in ideologij mračnih totalitarizmov.

Sočutje in razdeljevalna pravičnost, prignana do skrajnosti, rodita komunizem. Levica rada brenka na strune sočutja in razdeljevalne pravičnosti, Hillary Clinton nekaj manj, Bernie Sanders že bolj, Socialdemokrati nekaj manj, Združena levica pa bolj.

Pripadnost narodu, prignana do skrajnosti, rodi nacizem. Desnica rada brenka na strune domoljubja. Ted Cruz nekaj manj, Donald Trump že bolj, Nova Slovenija nekaj manj, SDS nekaj bolj.

To dvoje je popolnoma združljivo s temeljem o spoštovanju avtoritete, kar pojasni, da so avtoritarni režimi nastali okrog teh štirih temeljev, nacionalsocializem celo okrog vseh šestih, komunizem pa je pripadnost narodu preusmeril v pripadnost delavskemu razredu.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.