Odkar so se po francoski revoluciji v tamkajšnjo ljudsko skupščino posedli levi na levo stran dvorane in desni na desno, na tak način opisujemo politični prostor. Na premici. Politične preference ljudi pa so bolj komplicirane od ene dimenzije, ki jo omogoča os levo–sredina–desno.
O vsakem političnem vprašanju bi mnenje ljudi lahko razporedili med oba ekstrema in seveda celo množico mnenj, ki so vmes. Taka vprašanja so na primer, ali je človek za kapitalizem ali socializem, za varčevanje ali za zapravljanje, za etatizem ali individualizem, za patriotizem ali za internacionalizem, za stranišča, ločena po spolu, ali za skupne, za partizane ali domobrance …
Da so ljudje levi in desni, je torej približek. Točnejši bi bil n-dimenzionalni prostor, kjer je n število vseh pomembnih vprašanj. Ampak tak prostor si ljudje težko predstavljamo. Druga največja poenostavitev je dvodimenzionalni prostor, ki si ga ljudje z lahkoto predstavljamo in tudi narišemo.
V obtoku je sicer nekaj drugih dvodimenzionalnih političnih koordinatnih sistemov. Nolanov daje na eno os ekonomsko in na drugo os osebno svobodo. Pornellov daje na eno os moč države, na drugo pa racionalizem. Politični kompas (political compass) ima na eni osi ekonomsko levo-desno, na drugi pa svobodo od avtoritarnosti do libertarnosti. Inglehart daje na eno os vrednote od preživetvenih do samouresničitvenih, na drugo pa vrednote od tradicionalnih do sekularno-racionalnih.
Ekonomska in moralna os
Jaz se – kot ste že navajeni – naslonim na Haidta, ki pravi – in ni prvi – da se ljudje pogosto odločamo intuitivno in na podlagi moralnih temeljev – torej podlag, ki jih kot odrasli ne moremo prav bistveno spreminjati. Ena skupina teh vrednot se ukvarja z odnosom do materialnega – ali je prav, da pomagamo sočloveku v težavah, ali je prav, da kdor več dela tudi več ima ipd. Druga skupina teh temeljev se ukvarja z odnosom do skupnosti, avtoritet, svetega ipd. Prvi osi bom rekel ekonomska, drugi moralna. S tem nočem povedati, da je ekonomija neodvisna od morale. Ampak recimo, da so na moralni osi vprašanja, ki niso neposredno povezana z ustvarjanjem in razporejanjem materialnega bogastva.
Ekonomska os ima na levi strani tiste, ki mislijo, da je pravično, če imajo vsi enako, na drugi pa tisti, ki mislijo, da je pravično, če ima vsak toliko, kolikor ustvari. Poenostavljeno postavimo na en konec te osi značko socializem, na drugo pa kapitalizem.
Na moralni osi dajmo na eno skrajnost tiste, ki mislijo, da je prav to, kar se pač družba – večina – dogovori, da je prav. Da v tem, kar imamo za prav, kar naprej napredujemo. Da družina ni več to, kar je bila zadnja tisočletja, da spol ni biološka danost, ampak stvar dogovora, da je domoljubje odmev kamenodobne pripadnosti rodu iz domače jazbine, da je vera opij za ljudstvo …
Na drugo stran damo tiste, ki so mnenja, da to, kaj je prav in narobe, piše v starih knjigah, da to vedo modri stari ljudje, ali pa, da imamo to do neke mere zapisano v genih. Da o tem, kaj je prav in kaj je narobe ne moremo glasovati. Prvi dajmo značko progresivno in drugi značko konservativno.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
