Ž. Turk, Planet Siol: Kako se je spridila poštena inteligenca

Plača Setnikar Cankarjeve bo sprožila več sprememb visokega šolstva kot reforme.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je 11 let služila tri plače. Eno redno in še dve honorarni. Ko se je to razvedelo, je odstopila. Logično. Ker ne bi mogla stopiti pred nobenega sindikalista in se pogajati o zmanjševanju stroškov. Za vsako okroglo mizo, na vsaki Tarči ali Odmevih bi jo pričakal argument v zvezi z njenimi zaslužki.

“Varčevalci” bi to prodajali kot dokaz, da je denarja v visokem šolstvu evidentno preveč, “potratneži” pa, da je lahko njej, s takimi dohodki, zagovarjati zategovanje pasu. Oboje je v bistvu ad-personam, logično neveljavno, ampak tak populizem je, žal, pri nas medijsko najbolj učinkovit. Zna se zgoditi, da bo Setnikar Cankarjeva sprožila več sprememb visokega šolstva kot reformno še tako zagret minister.

In lahko nas skrbi, v katero smer bodo te spremembe zavile.

Javnofinančni tajkuni

Vsote so dejansko obscene. Diskusije se zdaj vrtijo okrog tega, katera vsota pa ni obscena. Dokazali bi lahko, da je ta nekje med 353 tisoč evri, kolikor je zaslužil Cerar, ki je ostal, in 636 tisoč evri, kolikor je zaslužila Setnikar Cankarjeva in odšla. Največjim populistom bi se zdelo najbolj prav, da je ta številka 0 evrov. Da je plača edino, kar bi smeli zaposleni na univerzah zaslužiti.

Upravičeni zgroženosti nad akademskimi kulaki se pridružuje kleni slovenski odpor do inteligence in študiranih, ki je bil znan že Vodniku in Prešernu. Nanj so se naslonili tudi tovariši, ki so radi govorili o pošteni inteligenci. Ne vem, ali bi prof. Setnikar Cankarjevo uvrstili med pošteno inteligenco ali ne. Na nek način skupaj z Lukšičem in Pikalom spada v pošteno inteligenco, saj je menda članica stranke SD.

Spomenik revoluciji, ki še kar stoji v Ljubljani, piše o delavcih, kmetih in delovni inteligenci. Delavci in kmetje so vsi v redu, inteligenca pa le, če je delovna. So nekateri vzeli to o delavnosti preveč resno? So nekateri profesorji na fakulteti za upravo, ekonomski fakulteti in pravni fakulteti zgolj primer preveč delovne inteligence, o kateri piše na spomeniku revoluciji? Na več kot en način, se mi zdi.

Vsak honorar ni korupcija

Pri delavcih in kmetih je bolj preprosto. Tisti delavci iz stereotipov, ki delajo za strojem, ne morejo priviti 2-krat, 3-krat več matic, kot jih pride mimo po tekočem traku. Kmet lahko na uro pokosi toliko in toliko travnika, morda nekaj odstotkov več ali manj. Pridna medicinska sestra ne more oskrbeti trikrat več bolnikov od povprečne. Fizično ne gre. Lahko sicer popoldne kaj delajo na črno, ampak dan ima 24 ur.

Pri intelektualnih in ustvarjalnih poklicih pa ni tako. V eksaktno merljivih dosežkih so razlike večkratne. Bibliografska baza podatkov COBISS bi pokazala, da vrhunski znanstveniki objavijo desetkrat več od povprečnih. So deset- ali stokrat bolj citirani. Tisto, kar so v osemurnem delavniku producirali, je večkratnik tistega, kar je v istih osmih urah naredil nekdo drug. Tisti drugi bi lahko delal 25 ur na dan, pa bi bil še vedno petkrat slabši.

Nekaj podobnega velja za računalniške programerje, pesnike, pisatelje, slikarje … Bolj ko so dela ustvarjalna ali inovativna, večje so razlike v produktivnosti – ne samo v obsegu narejenega, ampak tudi v kakovosti.

Višje ko smo v neki intelektualni, izumiteljski, znanstveni ali umetniški hierarhiji, večje so razlike v produktivnosti. In nasprotno, bolj ko je neko delo manualno, manj ko je povezano s pametjo in bolj ko je povezano z mišicami, manjše so lahko razlike.

Univerze in inštituti praviloma pritegnejo najbolj ustvarjalne in inovativne ljudi neke družbe. Po naravi stvari so tudi med njimi razlike. Tisti dodani zaslužki na univerzah, ki so zmerni, so posledica korekcije uravnilovke in če kdo, bodo doktorji znanosti iznašli način, kako zaobiti od države vsiljeno enakost.

In zakaj ne delajo kaj drugega, kjer je svobode več, bodo vprašali neoliberalci? Zato, ker si je država oz. javni sektor vzel monopol na tisto, v čemer so oni najboljši.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.