Z. Tavčar, TFL Glasnik: Mark Boris Andrijanič o Slovencih, ki se moramo otresti strahu pred novim

G. Andrijanič, ste univerzitetni diplomirani pravnik, ki ga je pot zanesla marsikam po svetu. Trenutno ste predstavnik Uberja za jugovzhodno Evropo. Stari ste 33 let in ste dosegli marsikaj. Prvo vprašanje je vedno: na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri?

Težko vprašanje. Ponosen sem na marsikaj, tudi na to, da sem bil zadnjih deset let vključen v najrazličnejše iniciative in organizacije, ki so se ukvarjale s promocijo podjetništva in aktivnega državljanstva predvsem za mlade. Ponosen sem, da sem imel priložnost delati z izjemno nadarjenimi ljudmi in da smo skupaj skušali spreminjati državo na bolje ter delati našo družbo modernejšo in podjetnejšo.

Vaša zgodba je zanimiva. Začeli ste na praksi v tujini, kar vas je očitno zelo navdihnilo. Začutili ste, da so ključni podjetništvo, iniciativa, odgovornost posameznika za to, da se stvari v družbi premaknejo naprej. Mogoče je nekaj tudi v genih, saj ste vnuk ustanovitelja družbe Krka.

Najbrž imam delček tega že v krvi. Izjemno sem vesel, da ima čedalje več mladih v krvi podjetništvo in samoiniciativnost. Res je, kar ste povedali, da moramo mladi vzeti usodo v svoje roke; ne smemo se izgovarjati na druge, temveč se moramo zanesti nase, na svojo prodornost, pridnost in inovativnost. To so bile vrednote, ki smo jih prek Mreže idej in vseh drugih iniciativ ter organizacij, v katere sem bil vključen, poskušali širiti.

Še posebno je bilo to pomembno v času gospodarske krize, ko smo najkrajšo potegnili prav mladi. Takrat smo skušali mladim predati čim več znanja in jih čim bolj navdušiti, da nekaj naredijo iz sebe. Da se ne prepustijo brezperspektivnosti ali odidejo v tujino. Rad prinašam optimizem in energijo, ki sem se je navzel v različnih državah, v katerih sem delal oziroma študiral.

Katere so po vašem mnenju tri ključne stvari, ki bi jih morali narediti v Sloveniji, da bi se bolj odprli in bi res postali dežela, kjer se podjetništvo svobodno razvija?

Rekel bi, da je ključno, da se odpravijo birokratske in druge ovire, ki ne dušijo samo najpodjetnejših v državi, ampak prav vsakega državljana. Da se v državi odpravijo monopoli, ki koristijo zgolj nekaterim na račun vseh. Takšnemu monopolu smo priča tudi na področju prevozov v Sloveniji in pravzaprav je to tudi razlog, zaradi katerega nove in sodobne oblike mobilnosti, kakršna je uber, v tej državi niso dobrodošle. Če bi odpravili te monopole, če bi odpravili cel kup ovir, če bi davčno in druge zakonodaje naravnali tako, da dejansko spodbujajo zaposlovanje in podjetnost, bi nam bilo v tej državi mnogo bolje.

Strateško je prav tako zelo pomembno, da reformiramo naš izobraževalni sistem, da bo bolj odprt in mednarodno konkurenčen. Ne le za  razvoj slovenske mladine, temveč da bo tako dober in privlačen, da bo pritegnil tudi najboljše talente iz Evrope. To je državam, kot je recimo Finska, ki je v podobnem položaju, kot smo mi, že uspelo. Mislim, da bi se morali pri vseh teh reformah zgledovati po uspešnih primerih iz tujine, ki so se izkazali za trajnostne in dobre.

Pred nami torej ni misije nemogoče. Vse, kar moramo storiti, je, da prepoznamo najboljše prakse v Evropi, ki jih ne manjka, in jih prelijemo v slovensko zakonodajo. Mislim, da je pred spreminjanjem česar koli najpomembnejše, da se Slovenci otresemo strahu pred novim in pred spremembami. Spremembe so dobre in se jih ne smemo bati. Seveda so s spremembami povezani tudi izzivi, ki jih moramo ustrezno nasloviti, vendar se moramo spreminjati, moramo se prilagajati. Če ne zaradi drugega, že zaradi mladih, ki to pričakujemo od države in družbe.

Več: TFL Glasnik