Kar strašljiva je samoumevnost, s katero te dni neznani organizatorji protestnih shodov uporabljajo besedo ‘vstaja’. Celo mediji, ki odločno zavračajo, da bi hujskali k protestom, evidentno za proteste uporabljajo ta izraz, pa bi profesionalnost od njih terjala, da jasno navedejo, da proteste tako imenujejo organizatorji.
Velja pogledati, kaj o vstaji pravi SSKJ: vstája -e ž (a) upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julij ♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903.
Šolski dril o vstajah slovenskega in jugoslovanskih narodov je očitno vendarle obrodil sad. Sredi 21. stoletja, sredi demokratične in vendarle še vedno relativno bogate države članice EU ljudje s presenetljivo lahkotnostjo uporabljajo izraz, ki pomeni nič manj kot nasilen upor proti (tokrat demokratični) oblasti. Naj nas čudi, da se zdi, da predstavnikom naše levice vse to celo nekako godi? Da se jim morda zdi, da se potrjujejo njihove teorije, potem ko se je zdelo, da niso več uporabne, veljavne? Da se čutijo nekako doma v tem revolucionarnem vzdušju, ki ga že nekaj časa obujajo partizanski shodi.
Poleg SSKJ velja pogledati še v Kazenski zakonik. V 354. členu z naslovom “Oborožen upor” piše, da “kdor organizira ali vodi oborožen upor z namenom ogroziti obstoj Republike Slovenije, spremeniti njeno ustavno ureditev ali strmoglaviti njene najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom najmanj treh let” in “kdor sodeluje v oboroženem uporu iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom do petih let”. Podobno 260. člen (“Ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve”), ki predvideva zaporne kazni za tistega, “ki z namenom, da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni izvršitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika”. Kazenski zakonik v tem razdelku sankcionira tudi nasilje zoper najvišje predstavnike države, vključno z napadom na njegove uradne prostore, zasebno stanovanje za prevozno sredstvo.
Granitne kocke in molotovke so že bile uporabljene…
Strašenje s kaznimi verjetno ne bo pomagalo kaj prida. A kazenski zakonik velja omeniti zavoljo vseh tistih (levičarskih) varuhov pravne države, ki so tako pravniško skropulozni in občutljivi za nasilje, ko gre za kake druge postopke, pravice in dogajanja.
Kdo bo zaustavil drveči vlak nespameti in neodgovornosti, ki – ob zvokih internacionale in pesmih vstaje – pelje Slovenijo v pogubo?
Foto: Danijel Mrvoš
