Imata doma otroka, ki kar ne vzleti iz gnezda?
Imata doma odraslega otroka (18+), ki živi na vajin/vaš račun, ne študira niti ne dela, ne išče dela, le piše prošnje in zraven goreče moli, da službe ne bi našel ali pa ima občasno službo, ki je ne obdrži, ker je šef cepec? Morda več njih?
Seveda tudi ne prispeva za življenjske stroške, žurira pozno v noč, posledično pozno vstaja, čez dan poležava in učinkovito prazni hladilnik, ter se pri tem še pritožuje nad slabo izbiro.
Po navadi tudi ne pomaga pri domačih opravilih, če pa že kaj naredi, to dela z upiranjem in stalnim pritoževanjem.
Doma kadi, popiva, se morda tudi drogira in je zasvojen z računalnikom – najbrž z igricami, socialnimi omrežji, pornografijo, …
Če večina od tega ali le nekaj drži, potem doma redita(e) mladiča, ki bi moral odleteti iz gnezda, pa ne more ali noče ali oboje.
Četudi je vaš otrok, ki ga imate nadvse radi in vas tale izraz zaskeli, … vaš odrasli mladič je parazit – živi na račun drugega. Na vaš račun. Ker lahko.
Vektorsko seštevanje sil
Kdo je kriv niti ni najbolj pomembno. Najbrž ste to vi, če ste starš, ki mu v dvajsetih letih, kolikor ste imeli časa, niste omogočili razvoja (dovolj) močnih “mišic kril”, da bi z njimi lahko “poletel iz gnezda”.
Vsakič, ko ste kaj naredili namesto njega, vsakič ko ste mu prihranili težavo tako, da ste reševali njegov problem, … niste omogočali “bildanja mišic”.
Tako mladenič/mladenka občuti, da je ni dovolj močan za “letenje”. In tako kar sedi in neodločno čaka. Včasih tudi na robu gnezda. Prhuta s krili in ne vzleti.
Včasih ima mladič mišice kril dovolj razvite, lahko tudi dela in tudi dobro zasluži. Celo bolje kot vi. Lahko bi živel sam ali z družico, a ugotovi, da je brezplačno življenje, s popolno svobodo brez odgovornosti, v hotelu mama, bolj udobno. Kdo teh bonusov ne bi izkoristil! Poleg tega pa nihče nič ne zahteva od njega – ali vsaj ne dovolj resno. Nihče ga ne pahne iz gnezda.
Pogosto si tudi vi ne želite, da bi vzletel, ker se bojite soočiti s praznim gnezdom. To starše, še posebej mamo, boli, povzroča občutek samote in izgube smisla. Še posebej, če se mož in žena ne razumeta, če živita vsak v svojem svetu in le stanujeta na istem naslovu.
Ste opazili, da tule tri “sile” delujejo v isto smer, da se pravzaprav vektorsko seštejejo? Slabo razvita krila, sladkosti brezplačnega življenja brez odgovornosti in sindrom praznega gnezda. Vse troje se sešteje v taki smeri, da odrasli mladič ne zapusti gnezda. Nihče nima interesa – niti mladič, niti starša.
Kako premagati skupno silo?
Mladič jo bo težko. Starša sama tudi. Kristjani se v takih situacijah pač naslonimo na največjo silo – na Vsemogočnega, na Boga, v katerem zmoremo vse, ker nam daje moč (prim. Flp 4,13).
Tako naj starša najprej zmolita za moč in v molitvi tudi preverita svoje srce in motive. Glavni motiv mora biti ljubezen do bližnjega in ne jeza, maščevanje, zamera.
V naslednjem koraku se poenotita, se v edinosti odločita, kaj bosta zahtevala od odraslega mladiča. Pomeni, da preprosto naredita skupni seznam pričakovanj in meja. Vse to naj jasno izrazita, če se da naj zapišeta. Potem naj odraslemu mladiču to povesta in mu dasta možnost odločitve ali-ali. Ali boš sodeloval in ubogal ali pa se boš moral – če boš kršil najina pravila – oditi.
Poprosite ga še, da določi končni datum zapustitve gnezda. Če ima težave, mu pomagajta vidva. In kasneje, ko se približuje ta dan, ga najprej nežno spomnita na ta dan. Če se ne bo izselil, mu pri izseljevanju pomagajta.
Če pa pride do nasilja – kar se tudi lahko zgodi, imata možnost sodelovanja uradnih organov po 111. členu Stanovanjskega zakona. Včasih morata starša iti tako daleč. Ker so sile tako velike.
A nad vsem skupaj, nad celotnim procesom naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti (prim. Kol 3, 14).
Na koncu boste zadovoljni vsi. Ker je prav, da odrasli mladič zapusti gnezdo in se “rodovitno razmnožuje”.
Foto: Ben Berwers, Unsplash
