Slovenska opozicija premalo dejavna in premalo empirična

Koprsko ulico Borisa Kidriča ponovno preimenovati v »Sanktorijo Sanktorijo. (wikimedia.com)
Koprsko ulico Borisa Kidriča ponovno preimenovati v »Sanktorijo Sanktorijo. (wikimedia.com)

Ne obsojam, le z žalostjo ocenjujem, da je opozicija v Sloveniji premalo dejavna, premalo znanstvena in premalo empirična. Potrebno bi bilo manj visokih tonov v soočanjih s političnimi nasprotniki in več umirjenih, a jasnih predstavitev empiričnih podatkov.

Ni največja revščina to, da ljudje živijo v totalitarnih diktaturah, vojnih razmerah in lakoti. Največja revščina je nepoznavanje Boga. Prav nepoznavanje Boga in češčenje raznovrstnih malikov peha človeštvo v vedno večje težave in revščino.

Vloga kristjanov v družbenem življenju

Vsekakor drži, da se je število nedeljnikov zmanjšalo. Tudi mladi se vedno manj cerkveno poročajo in starši se pogosto ne odločijo za krst svojih otrok. Drži tudi, da je Cerkev na slabem glasu zaradi raznih afer in škandalov. Ti so lahko resnični, lahko so samo 50 % resnični, lahko pa so tudi lažni.

Cerkev ni zgolj nekakšna dobrodelna, nevladna organizacija, ki ljudem deli materialno in psihoterapevtsko pomoč, ki z nekakšnimi srednjeveškimi ceremonijami tolaži obupane in tiste, ki se zaradi neukosti in vraževerstva zatekajo v čuden spiritizem, temveč je skupnost v kateri se verniki, ki smo pogosto veliki reveži in grešniki, srečujemo s Kristusom. Srečanje s Kristusom daje kristjanom moč, da delujejo tudi na področju karitativnosti in na družbenem področju. Vendar si Cerkev ne prizadeva le za zemeljsko blaginjo, temveč za »zveličanje duš«. T. i. »skupno dobro«, ki ga mnogi zaradi nepoznavanja socialnega nauka cerkve ali pa zaradi zavestnega zavajanja tudi napačno razlagajo in zlorabljajo, ni »zadnje dobro«.

Na smeh mi gre, ko poslušam, kako je Cerkev nazadnjaška in kako nima nič skupnega z razumom in znanostjo. V resnici je danes Cerkev morda še edini branik razuma, saj teologija pravi, da je človeka ustvaril Bog in nas je Jezus odrešil. Paradoksalno je, da so tisti, ki se v Sloveniji sklicujejo na znanost in empirizem, v Kopru ulico Sanktorija Sanktorija (od Carpacciovega trga do stolnice), ki je bil eden največjih empirikov, preimenovali v ulico Borisa Kidriča.

Empirik Sanktorij Sanktorij, pomemben za razvoj moderne znanosti, premalo cenjen

Koprčan Sanktorij Sanktorij (15611636) pomemben za razvoj moderne znanosti (wikimedia.com)
Koprčan Sanktorij Sanktorij (15611636) pomemben za razvoj moderne znanosti (wikimedia.com)

Koprčan Sanktorij Sanktorij (1561-1636), ki je bil zdravnik in sodobnik Galileja Galileja, izumitelj, pisec mnogih del, morda najbolj znano je »De medicina statica«, ki je bil obvezen učbenik za generacije in generacije zdravnikov in je izšla v 34-ih latinskih in 14-ih prevodnih izdajah v angleškem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku, je še kako vedel in tudi vohal, kaj je empirizem. Četrt stoletja je namreč tehtal vse, kar je pojedel in popil, ter to, kar je »pokakal in polulal«. Izumil je ne le termometer, temveč tudi mnoge druge merilne naprave, ki so omogočale količinsko merjenje presnove in drugih fizioloških procesov.

Pred leti sem se v Kopru srečal z dr. Fabrizijem Bigottijem, filozofom in zgodovinarjem znanosti, profesorjem na univerzi Exeter v Veliki Britaniji, ki bo imel maja v Pisi simpozij o Sanktroriju Sanktoriju. Z vztrajnim raziskovanjem je med drugim prišel do dokumentov, ki kažejo na to, da je Galilejo Galilej nekatere njegove izume pripisal sebi. Torej je Sanktorij Sanktorij v resnici za razvoj moderne znanosti še pomembnejši, kot se mu je pripisovalo doslej.

Taverna Koper (https://klatenja.weebly.com)
Taverna Koper (https://klatenja.weebly.com)

Po mojem mnenju je velika krivica, da še danes, ko vemo kakšno umazano vlogo je odigral Boris Kidrič, ne moremo ulice, ki vodi od taverne oziroma Carpacijevega trga do stolnice, ponovno preimenovati v ulico »Sanktorijo Sanktorijo« ali pa, v latinsko različico, kot so ga imenovali v času, ko se je Koper imenoval Justinopolis. Menim, da bi se lahko po njem imenovala tudi univerza. Vsekakor pa bi moral vsak povprečen Slovenec vedeti, kdo je bil ta mož, eden izmed največjih genijev svojega časa.

Zakaj je znanstveno nekaj, kar je celo v nasprotju z znanostjo?

Ne bojim se empirične znanosti, saj sem prepričan, da je le ta v skladu z Bogom, ki je ustvaril svet. Bojim se tistih, ki za znanstveno resnico razglašajo laži. Če sem prav poučen, še vedno velja, da je znanstveno samo to, kar se nesporno dokaže s poskusi. To seveda ne pomeni, da je res in obstaja samo to, kar dokazuje empirična znanost. Ponavljam: res pa je, da je znotraj »neskončnega oceana resničnosti« znanstveno samo to, kar je empirično dokazano.

Sprašujem: zakaj dovolimo, da se za znanstveno razglaša, kar ni dokazano s poskusi, kar je zgolj znanstvena hipoteza; zakaj dovolimo, da se za znanstveno razglaša nekaj, kar je celo v nasprotju z znanostjo? Npr. »fanatiki znanosti«, ki zagovarjajo abortus, trdijo, da ima mati pravico do svojega telesa in svojega trebuha, znanstveno pa je nesporno dokazano, da ima bitje pod srcem matere, ki še ni rojeno, drugačen DNK, kot mati? Kako to, da se ideologi teorije spola, ki ne le razlikujejo med »biološkim spolom (sex)« in »kulturnim spolom (gender)«; temveč ju v imenu boja za svobodo od bioloških pogojenosti, ločujejo; sklicujejo na znanost, če je znanstveno povsem jasno, da imata moški in ženska drugačen DNK? Če se pošalim: Premalo je operirati penis in vagino, operirati bi bilo treba tudi možgane! Svoja vprašanja bi lahko nadaljeval v neskončnost.

Slovenska opozicija premalo empirična

Tudi, ko gre za rezultate določenih vlad in politik, je potrebno upoštevati empirične podatke in rezultate, ne pa lažnih samohval skorumpiranih politikov, ki se volivcem prilizujejo na vse mogoče načine. Ne obsojam, le z žalostjo ocenjujem, da je opozicija v Sloveniji premalo dejavna, premalo znanstvena in premalo empirična. Potrebno bi bilo manj visokih tonov v soočanjih s političnimi nasprotniki in več umirjenih a jasnih predstavitev empiričnih podatkov. Vesel sem, da se v zadnjem času to pospešeno dogaja in za to čestitam opoziciji. Pri mojem odločanju na bližajočih se volitvah bo to zelo merodajno, vsekakor veliko bolj kot naročene analize javnega mnenja, ki so najnizkotnejši način predvolilne propagande.

Z vidika »empiričnih dejstev« smo tudi kristjani premalo samozavestni in ponosni na svojo vero. Vera v vstalega Jezusa, ki temelji na izkušnji apostolov, in nerazdružljiva ljubezen do Boga in bližnjega imata še kako pomembno vlogo v osebnem, družinskem in širšem družbenem življenju. Menim, da je to empirično dokazljivo. Povedano v prispodobi: na neobdelanem vrtu ali njivi, t. i. kulturne rastline nimajo nobenih možnosti. Hiša v kateri nihče ne živi, propade.

Kdo in s kakšnim namenom financira našo »džunglo«?