Kljub vsemu povzročenemu hrupu je petkova proslava lahko marsikomu v zadovoljstvo. Čeprav je bila izpeljana preveč na prvo žogo, so se demokrati znova izkazali za sijajne delilce bonbončkov svojim zvestim privržencem.
Junak ali bedak, to je zdaj vprašanje
Sodeč po odzivih opozicije niti tam nimajo preveč razlogov za slabo voljo. Resda je nespoštljivo ravnanje z zvezdo bržkone razpištolilo kakšnega njihovega postarnega sopotnika, vendar so sedaj vsaj potrjeni v svojem prepričanju, da je Janša res nepoboljšljivi bavbav, ki komaj čaka, da zažene famozno drugo republiko. Svojih nekaj sekund sta navsezadnje dobila še Erjavec in Žerjav, ko sta lahko brez večje škode stresala svojo pravičniško jezo. A glavna dobitnika petkove tombole sta predvsem dva. O Milanu Zveru, ki je z njo začel svoj lov na Boruta Pahorja, sem že pisal. Zdi pa se, da je še večji izplen Gregorja Viranta.
Mediji o nekdanjem ljubljencu slovenskega občestva že dolgo niso govorili s takšno spoštljivostjo kakor te dni. Marca, ko se je prav tako izkazal s podporo družinskemu zakoniku, je bil očitno še presvež spomin na to, da ni sprejel čudežne formule o vseobsegajoči moči Jankovićevih osemindvajsetih odstotkov na volitvah. Zato pa je zdaj lahko zasijal v polnem sijaju. Ne samo kot “najbolj zdravi” del Janševe koalicije, ki se je na žive in mrtve boril za prezrte veterane in se je junaško odrekel maši za domovino, pač pa tudi kot njen najpristnejši liberalec, ki bo kot toliko slovenskih liberalcev in “liberalcev” pred njim svoj imidž po vsem videzu gradil predvsem na preganjanju katoliškega in krščanskega iz javnosti. Ob čemer človek komaj verjame, koliko katoličanov je še jeseni v njem gledalo rešitelja, ki jih bo odrešil hudobnega Janše.
Toda prav medijsko božanje zadnjih dni jasno potrjuje že nekoč izraženo tezo, da bodo Virantovi v španoviji s sedanjim premierjem vsaj politično preživeli. Si predstavljate, da bi predsednik Državljanske liste s podobno ostrino kot SDS okrcal morebitne koalicijske partnerje iz Pozitivne Slovenije? Denimo zaradi kakšne umetniške domislice na kakšni proslavi ali zaradi darovanja še kakšne žrtve maliku nacionalnega interesa? V tem primeru v očeh večine časopisov kajpak ne bi bil junak, marveč bedak in nebodigatreba, ki ne premore prav nič konstruktivne drže. In bi se mu zgodilo, kakor se je v devetdesetih Marjanu Podobniku. Pa še komu.
Foto: eu2008
