Življenje 90-letnega prelata Vinka Prestorja je bilo polno hudih preizkušenj, a vendar veje iz njegovega pričevanja zgled globoke vere in zaupanja v božji načrt, ki mu je ta predani duhovnik posvetil vse življenje.
Na božični večer je TV Slovenija imela na sporedu premiero izjemno zanimivega pričevanja, ki ga lahko poslušate s klikom na tej povezavi.
Vinko Prestor se je rodil v Voklem, izredno nadarjen za matematiko in sistematično razmišljanje je v šoli hitro napredoval. Dogodek, ki se ga kot otrok posebej spominja, je bil kongres Kristusa kralja leta 1939 v Ljubljani, toda v času vojne se je, kot pravi, vse obrnilo na glavo. Zelo zgodaj je v njem vzklila želja po duhovniškem poklicu, ki ji je kljub oviram vztrajno sledil.
Med vojno so sprva uživali simpatije tudi partizani, a ko je prišlo do maščevanja in pobijanja, je med narodom nastal razkol. Vinko se je ob koncu vojne z očetom umaknil na Koroško, pozneje so ga skupaj z domobranskimi ujetniki poslali nazaj v Jugoslavijo ter njihovo skupino zaprli v Škofji Loki. »Tam so prišli noter neki oficirji s korobači, pretepali so nas in zahtevali, da se mi med sabo pretepamo. Vpili so, da je bilo groza.«
Imela sta srečo, da sta se rešila, saj so večino ujetnikov komunistične oblasti pomorile. Vinka je zanimal študij in ob prvi priložnosti je v kratkem času kar sam predelal učno snov in preskočil nekaj razredov. V šestem razredu je bil že najboljši dijak kranjske gimnazije. V novem režimu, ki mu ni bil blizu, se politično ni udejstvoval, kmalu pa je padel v njegovo neizprosno kolesje. Na prošnjo sosede je napisal pismo za tujino, ki pa ga je Udba prestregla. Na prvem zaslišanju so ga zelo tepli, vendar je vzdržal. Obsodba je bila kruta: »17 let zapora s prisilnim delom za zgled srednješolski mladini, 5 let odvzema državljanskih pravic, pa še za 5 let izgon iz domačega kraja v Krško. Bil sem že vnaprej obsojen.«
Vinko Prestor žrtev montiranega sodnega procesa
Vinko Prestor se je zavedal, da je bil proces montiran, a kot politični obsojenec ni imel nikakršnih pravic. Pretresljivi so njegovi opisi razmer v zaporu, ko ga je Udba skušala pridobiti za sodelovanje. V spominu so mu z imeni in priimki ostali številni sozaporniki in njihove usode. Režim je najbolj izobražene in nadarjene s pridom izkoristil in ustanovil podjetje, kjer je prišlo do izraza njegovo znanje matematike in elektrotehnike. Iz tega obdobja se Prestor spominja tudi sozapornika in izumitelja Iga Sajevca, ki je/bo tudi nastopil v oddaji Pričevalci.
Po šestih letih zapora je bil svoboden. Stopil je na pot uresničitve svoje dolgoletne želje – postati duhovnik. In naposled mu je to uspelo, kljub temu, da je režim skušal razdvojiti duhovščino tako, da je njim vdane podpiral. Leta 1961 ga je škof Vovk posvetil v duhovnika. Od takrat je opravljal duhovniško poslanstvo v številnih župnijah ter v ljubljanski nadškofiji. V svojem pričevanju g. Prestor obudi zanimive spomine na škofa Antona Vovka, Jožeta Pogačnika in Alojzija Šuštarja.
Leta 2004 se je upokojil, danes pa je priljubljen duhovnik pomočnik v Župniji Šenčur na Gorenjskem. Prelat Vinko Prestor je zgled osebnosti z duhovno močjo in vztrajnostjo, ki je vse svoje moči podredila duhovniškemu poslanstvu v dobro ljudi in naroda.
