Vabilo: Sakralni prostor med sodobno umetnostjo in sodobnim krščanstvom

forum sakralni prostorVabljeni na 5. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo. Odvil se bo v Atriju ZRC, ta torek, 13. maja, ob 19.30. V razpravi bodo sodelovali prof. dr. Jože Marinko, doc. dr. Leon Debevec, doc. Miha Dešman in prof. dr. Rafko Valenčič. Moderiral bo dr. Jožef Muhovič.

Od izteka pozne antike do 18. stoletja sta krščanstvo in umetnost v intenzivni koprodukciji muz in biblijske metafizike ustvarila velik del tega, kar imenujemo »zahodna duhovnost« in »zahodna kultura«. Z razsvetljenstvom, ki ga poganja motor zaskrbljenosti, da bi človek ne postal žrtev religiozno-misticistične prevare ali cerkvene institucionalne premoči, pa so medsebojno navdušujoče vezi pričele močno popuščati, tako da sodobno krščanstvo in sodobna umetnost danes drug do drugega ne čutita skorajda nič več kot ignoranco, nezaupanje ali nastrojenost.

Vendar pa v podkožju te interpasivnosti tečejo tudi drugačni tokovi. Najbolj očitno gotovo iskanje stika s sodobno umetnostjo, ki ga je mogoče opaziti na strani institucionaliziranega postmodernega krščanstva. Konkretna oblika tega iskanja je lanskoletni vatikanski nastop na 55. Beneškem bienalu, ki ga lahko mirno razumemo kot poizkus, da katoliška Cerkev, ta zgodovinsko najpomembnejši mecen umetnosti v zahodnem svetu, ponovno ulovi v predkoncilskih časih izgubljeni kontakt s sodobno umetnostjo.

Na 5. pogovornem večeru prenovljenega Foruma za dialog med vero in kulturo bomo skušali odnos med sodobno umetnostjo in sodobnim krščanstvom tematizirati na najbolj temeljnem področju, kjer se obe sferi družbenega življenja permanentno srečujeta do današnjih dni, tj. na področju artikulacije sakralnega prostora. Vprašanji, ki si ju bomo v tej zvezi zastavili, bosta:

Čemu sakralni prostor v sodobnem svetu? V kakšnem odnosu so religiozni sakralni prostori do »sakralnih« prostorov sekularnega tipa, kot so stadioni, nakupovalni centri itd.? Se danes sploh splača »vlagati v zidove«? So religiozni sakralni prostori danes še potentne forme človekove identifikacije in samopreseganja? Kakšen je odnos med religiozno vsebino in formo sakralnega prostora?

in

Kakšen je danes odnos med naročnikom sakralnega prostora in umetnikom (pač pod predpostavko, da lahko velika umetnost nastane samo tam, kjer je poleg umetnika velik tudi njen naročnik)?