Apostolski nuncij Juliusz Janusz pravi, “da ni dovolj hoditi v Rim pozdravljat svetega očeta, ga vabiti naj obišče Slovenijo, ob tem pa se nadaljujejo ovire pri normalnem sodelovanju med Cerkvijo in slovensko državo”.
Slovenija je zdaj blokirana v svojih potrebah in pričakovanjih, najbolj zato, ker se politika noče o ničemer dogovoriti oziroma sporazumeti. Dogaja se, da političnim strankam obljube in zagotovila, dana v predvolilnem času, o reševanju najbolj nujnih in perečih vprašanj in zadev v Sloveniji, služijo le kot fasada za njihov prestiž in vtis pri volivcih. Dejansko si namreč najbolj prizadevajo za ohranitev ali pridobitev položajev oziroma funkcij svojih izbranih kadrov.
Novakova odrekla podporo kandidaturi Janeza Janše
Doslej oba kandidata za sestavo nove koalicije in vlade, Janez Janša in Marjan Šarec, nista zbrala 46 glasov poslancev, potrebnih za glasovanje in podporo v državnem zboru. Ob razpravah o kandidatih za predsednika nove vlade, v stranki Nova Slovenija, krščanskih demokratov, je nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak odrekla podporo kandidaturi Janeza Janše. Kaže, da se je z njeno odločitvijo še poglobil razkol, ki obstaja med dvema najpomembnejšima strankama slovenske politične desnice, SDS Janeza Janše in Novo Slovenijo, stranko krščanskih demokratov. Sicer pa ima predsednik države Borut Pahor z ustavo določeno obveznost, da do 22. julija predlaga kandidata za položaj predsednika nove slovenske vlade. O možni kandidaturi se je morda že, ali pa se bo v kratkem, najprej ponovno pogovarjal in morda tudi odločal na pogovoru z Janezom Janšo.
Grabar Kitarović ponovila, da Hrvaška ne priznava arbitražne odločitve
Slovenija pa se v povolilnem času še zmeraj sooča s problemi in težavami, ki zahtevajo hitro ukrepanje in rešitve. Državni poglavar Borut Pahor je na srečanju z avstrijskim predsednikom Alexandrom van der Bellenom in hrvaško predsednico, Kolindo Grabar Kitarović, v Goriških Brdih, leto je skoraj prosil, naj posreduje, da bi hrvaški ribiči prenehali širiti školjčišče v slovenskem delu Piranskega zaliva. Odpravila ga je s trditvijo, “da nič ne ve o kakem školjčišču”. Ponovila je tudi, da Hrvaška ne priznava arbitražne odločitve o meji med njeno državo in Slovenijo, da pa bi se Hrvaška o meji med državama rada pogajala z novo slovensko vlado. Brez uspeha je ostal tudi ugovor še aktualnega predsednika slovenske vlade, dr. Mira Cerarja, zoper nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki ga bo uvedla Avstrija. Gre domnevno za ukrep, namenjen omejevanju prehodov nezakonitih migrantov. Odgovor avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza slovenskemu premierju je bil, “da je nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo, zaradi možnega prihoda nezakonitih beguncev, trenutno, žal, potreben”.
Propadla otroška kardiologija je katastrofa nacionalnih razsežnosti
Sicer pa bi za obe možni novi koalicijski vladi, največji problem Slovenije, bile izredno kritične razmere v zdravstvu. Nevzdržno je stanje v oddelku otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Iz oddelka so odšli vsi slovenski zdravniki srčne kirurgije, zato so kot začasno pomoč pridobili nekaj specialistov iz tujine. Toda ti ne znajo slovenskega jezika, tako da bodo morali delovati s pomočjo tolmačev. Tuji zdravniki bodo prejemali tudi občutno višje plače, kot pa jih dobivajo slovenski zdravniki, kar že povzroča spore in napetosti. V celotnem zdravstvu primanjkuje kar okoli 500 medicinskih sester, ker te raje odhajajo na delo v tujino, kjer prejemajo občutno višje plače.
Zdajšnje kaotične razmere v zdravstvu je zdravnik kardiolog dr. Blaž Mrevlje takole ocenil in komentiral:
“Pod krinko medicine v Sloveniji poteka organiziran kriminal, tudi medicine v Univerzitetnem kliničnem centru. Gre za množično krajo davkoplačevalskega denarja, ki jo ščitijo tudi Ministrstvo za zdravje, bolnišnice in tudi organi odkrivanja in pregona. Kaj se zgodi, če imata pri nas prednost organizirani kriminal in ščitenje le-tega, ne pa stroka, lahko najbolj nazorno vidimo v katastrofi nacionalnih razsežnosti, ki se ji reče tudi propadla otroška kardiologija.”
V Ljubljani ne pustijo pri miru niti mrtvih kristjanov
V javnosti, posebej med verniki, pa morda tudi v politiki, odmevajo misli, ki jih je med somaševanjem s slovenskimi škofi, v zahvalo za ponfitikat papeža Frančiška, v jezuitski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, izrekel Juliusz Janusz, apostolski nuncij v Sloveniji. V mašnem nagovoru je spomnil na razmere, “ko je ateistični politični sistem želel vero potisniti na obrobje in vernikom v Ljubljani odvzeti prostor za češčenje Boga. Morda bo kdo rekel, da so tisti grdi časi nazadnjaštva, odprte vojne proti Cerkvi, proti krščanskim vrednotam le grd spomin in da Boga lahko svobodno častimo, vendar ni tako”. Opozoril je na “neverjetne, vznemirljive novice, ko hoče ljubljanska občina odvzeti šentviško župnijsko pokopališče in prosto razpolagati z zemljiščem. Pri miru ne pustijo niti mrtvih kristjanov”, je bil do ravnanja ljubljanskih mestnih oblasti kritičen papežev predstavnik. Upa, “da bo nova slovenska vlada končno naredila konec tej zlorabi zakona, pa še čemu drugemu. Ni namreč dovolj hoditi v Rim pozdravljat svetega očeta, ga vabiti naj obišče Slovenijo, ob tem pa se nadaljujejo ovire pri normalnem sodelovanju med Cerkvijo in slovensko državo”. Zaradi teh ovir se je apostolski nuncij zaskrbljeno vprašal: “Quo vadis, Slovenia? (Slovenija, kam greš?) ”
Novi Glas, 12. julija 2018, stran 13