Bili smo presenečeni, ko smo na sami seji Nadzornega sveta RTV Slovenija dobili začasno odredbo, ki jo je potrdilo Upravno sodišče. V sklepu odredbe smo lahko prebrali: “Sodišče po uradni dolžnosti zadrži pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa Vlade Republike Slovenije št. 01415-17/2020 z dne 16. 4. 2020 do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.”
Do včeraj, ko sem bil nekaj mesecev član Nadzornega sveta RTV Slovenija, nisem komentiral ničesar, kar bi lahko vzbujalo dvom o mojem korektnem izvajanju zaupane funkcije, predvsem pa seveda tudi o varovanju tajnosti informacij, katere sem dobil kot član tega organa. Sedaj ko nisem več član, pa lahko napišem, kar si mislim – tudi o predlaganih zakonskih spremembah.
Paket, ki je v (prekratki) javni razpravi, je logična posledica nevzdržnega stanja v letu 2020, ko nacionalna RTV praktično vodi medijsko vojno proti trenutni vladi, kar je še posebej problematično zaradi objektivnih okoliščin epidemije covida-19.
Nelagodje v nacionalki, protesti leve opcije, logična reakcija ministrstva
Seveda je logično nelagodje v celotni nacionalki in pri njenih zaposlenih tudi zaradi večletne napetosti in celo groženj s prenehanjem plačevanja RTV prispevka, kar se vleče še iz časov, ko je bila sedanja vladna garnitura še v opoziciji. Ni pa sprejemljivo niti razumljivo, da je vodstvo RTV Slovenija povsem očitno zašlo na politično področje s tem, da je pripravilo teren in praktično vabilo na protivladne proteste, jih potenciralo in si ustvarilo ulično podporo, ki se celo fizično izraža v skandiranju pripadnikov ene same politične opcije: “RTV je naša!”
Kakor je logična reakcija Ministrstva za kulturo, da se takšno stanje prekine, pa ni logično, da ima paket medijske zakonodaje nekakšno naravo sankcioniranja in celo tendence po razgradnji nacionalne TV prek finančnih pritiskov. Takšen pristop bi imel lahko za posledico zaželeno izboljšanje stanja v letu 2020, dolgoročno pa več negativnih kot pozitivnih posledic.
Generalni direktor RTV mora biti močna osebnost z mnenjsko širino
Po moji oceni ima obstoječa nacionalna RTV velik pomen in zasluge za številna pomembna področja, predvsem za kulturo, izobraževanje, dokumentaristiko, arhiviranje, šport, okolje, religijo, mladino, zgodovino itd., kar bi bilo vse treba obdržati, ne pa rušiti. Ogromna večina novinarjev in drugih soustvarjalcev je tudi izrazito strokovna in tudi politično nevtralna, zato bi bilo škoda, da bi trpeli posledice neodgovornega odnosa do javne funkcije s strani majhnega števila posameznikov.
Trenutna povsem očitna “vojna proti vladi” je brez dvoma dirigirana s samega vodstva, predvsem najvišjega. Drugače si izkrivljenega in selektivnega prikazovanja protivladnih izjav in dogodkov v najvažnejših dnevnoinformativnih oddajah ni možno razlagati. Tudi zato bi bilo nujno treba zamenjati trenutnega generalnega direktorja, še posebno ker se je v zadnjih letih trmasto branil izvajati sklepe in pozive Nadzornega sveta RTV Slovenija po racionalizaciji in izogibanju izgube, kar je pripeljalo celo do potrebe po sanaciji zavoda. Čeprav bi bila bolj logična ureditev v zakonu takšna, da direktorja imenuje in razrešuje Nadzorni svet, ne pa Programski svet, je možno vsaj, da NS razrešitev predlaga Programskemu svetu.
Če bo takšna zamenjava generalnega direktorja RTV Slovenija izvedena in bo za novega postavljena močna osebnost, ki ne bo politično preozko usmerjena v določeno smer, ampak bo avtonomna ter povezana s kolektivom, potem se bodo gotovo tudi mnogi drugi novinarji začeli obnašati bolj objektivno in bodo enakovredno obravnavali vse politične opcije. Posebno še, ker bodo sproščeni, če bo prišlo do umika rigoroznih predlogov za “rezanje” finančnih osnov celotne hiše.
Po sistemski analizi bi se dalo pripraviti boljši predlog zakona
Zato sem tudi predlagal svoji stranki Novi Sloveniji, da ne podpre Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o radioteleviziji Slovenije, saj je nepotreben, ker bo s takšnim parcialnim pristopom le oslabil financiranje in s tem tudi funkcioniranje obstoječega javnega zavoda, tako zaradi odvzema dela prispevka RTV kot tudi izločitve oddajnikov in zvez, ki sedaj pomagajo pri izboljševanju financiranja zavoda. Bolje bi bilo počakati na temeljito sistemsko analizo obstoječega stanja ter zakonske spremembe ali povsem nov zakon sprejemati kasneje v bolj mirnem političnem ozračju. Ob tem bi bilo treba tudi spremeniti pristojnosti obeh organov upravljanja, tako da bi imenovanje in razreševanje generalnega direktorja prešlo s Programskega sveta na Nadzorni svet.
Tudi v zvezi s STA naj bodo spremembe premišljene
Tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski tiskovni agenciji je nepotreben. Delovanje in način financiranja v tem trenutku nikakor nista tako kritična, da bi bile potrebne spremembe, posebno še, ker bi bilo s tem tudi oteženo financiranje RTV Slovenija. Tudi spremembe pri imenovanju članov Nadzornega sveta povsem po nepotrebnem povzročajo nasprotovanje in celo ogorčenje, kar lahko seže celo zunaj meja Slovenije. Bolj logično in nujno za stabilnost delovanja STA je, da ima to funkcijo Državni zbor, tako kot doslej, ne pa vlada, ki se praviloma menja lahko vsaka štiri leta (ali celo pogosteje). V javnosti se bo s sprejemanjem spremembe pri imenovanju članov nadzornega sveta po nepotrebnem ustvarjal vtis, da si želi sedanja vlada podrediti delovanje STA, kar bo sprožilo utemeljene kritike tudi na nivoju EU.
Zaradi takšnih stališč sem se odločil, da bom na seji Nadzornega sveta RTV Slovenija, ki je bila sklicana za 29. julij 2020, predlagal, da bi ta organ predlagal Programskemu svetu razrešitev generalnega direktorja. Čeprav sem tudi pri drugih članih NS, predvsem tistih, ki so to že daljši čas, začutil veliko nezadovoljstvo zaradi stalnega neupoštevanja ter izogibanja realizaciji sklepov s stani generalnega direktorja, niti ne vem, ali bi večina podprla tak predlog. Očitno pa nisem bil edini s takšnimi nameni, saj je bil celo v Delu na dan seje NS objavljen članek, ki špekulira, da bi na tej seji lahko prišlo do sprejema sklepa o začetku postopka za razrešitev generalnega direktorja.
Nekateri člani NS so dan pred sejo izvedeli, da niso več njegovi člani
Nemalo smo bili presenečeni člani Nadzornega sveta, ko smo pa dan pred sejo dobili obvestilo, da Upravno sodišče RS vodi pod opravilno številko IU 704/2020-23 upravni spor tožeče stranke Matjaža Medveda zoper Republiko Slovenijo zaradi razrešitve članov Nadzornega sveta RTV Slovenija in da je hkrati predlagana tudi začasna odredba, po kateri se pravni učinki sklepa Vlade RS, opr št. 01415-17/2020/3 z dne 16. aprila 2020 zadržijo do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku in posledično funkcijo članov Nadzornega sveta RTV Slovenija v tem vmesnem obdobju še naprej izvršujejo z izpodbijanim sklepom razrešeni Matjaž Medved, Irena Ostrouška in Petra Majer, ne pa z izpodbijanim sklepom imenovani dr. Borut Rončević, Anton Tomažič in Drago Zadregal.
Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo na sami seji dobili od Upravnega sodišča potrjeno začasno odredbo s sklepom: “Sodišče po uradni dolžnosti zadrži pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa Vlade Republike Slovenije št. 01415-17/2020 z dne 16. 4. 2020 do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.” Lahko sem samo še pospravil svoje stvari in odšel domov ter v miru prebral več strani dolgo obrazložitev, ki jo je spisalo sodišče.
Ta pa me ni prepričala! Nič nimam proti temu, da g. Medved sproži upravni spor, če misli, da “naj bi bilo brez kakršnegakoli pravnega temelja poseženo v njegove ustavno varovane pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter do svobode tiska in drugih sredstev javnega obveščanja kot sestavni del pravice do svobode izražanja …,” saj so bile sedaj meni tudi. Pričakoval bi, da bo sodišče razsojalo nevtralno, pri čemer se ne bo oziralo na morebitno “škodo”, kakšna bi pa lahko nastala Nadzornemu svetu in/ali RTV Slovenija? V nekaj tednih ali mesecih bi se že ugotovilo, kdo ima prav, prav nobene potrebe pa ni bilo za začasno odredbo!
Ena stran kadruje politično, druga pa …?
Vse okoliščine pa kažejo na natančno orkestriranost izdaje začasne odredbe, “s katero naj se prepreči nastanek težko popravljive škode tožniku(?) in predvsem tudi javnemu interesu, saj v nasprotnem primeru, če izvrševanje izpodbijanega akta ne bi bilo začasno zadržano, namreč neizvrševanja navedenih ustavnih pravic ne bi bilo več mogoče vrniti v prejšnje stanje oziroma popraviti”. Tukaj očitno Upravno sodišče ni več ščitilo le interesov g. Medveda (katere nepopravljive?), ampak morda še bolj generalnega direktorja RTV Slovenija?
V enem postopku se očitno mešajo pravni argumenti kot hruške in jabolka. V bistvu pa gre za to, da se člani Nadzornega sveta, ki so bili imenovani s strani ene vlade, štejejo za politične, tisti, ki so bili imenovani s strani druge, pa ne, zato pa tudi bolj vredni zaščite!
Zadnje, kar sem videl pri odhodu iz stavbe nacionalke, je bil letak z napisom: “Zahtevamo nepolitično sestavo programskega in nadzornega sveta RTV!” Kot je bila v preteklih letih?
