Eden od najbolj očitnih demokratičnih inštrumentov so volitve. Verjamem, da je med anonimno množico skritih mnogo posameznikov, ki jim srce zaigra ob misli na revolucijo in, da se jim včasih pred očmi pojavi morda celo stran učbenika za zgodovino, kjer je z zlatimi črkami zapisano njihovo ime. Nazadnje, ko sem pogledal na koledar, smo v letu 2012 in v Ustavi Republike Slovenije še vedo piše, da je Slovenija demokratična republika, ki omogoča svobodno formiranje strank in zagotavlja splošno in enako volilno pravico, poleg tega pa ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen. Ali je mogoče kdo od nezadovoljnežev, kdaj pomislil na to opcijo?
Vsak, ki misli, da je prav, da ima protest skrit obraz in nevidne roke je zame navaden stric iz ozadja, saj s svojim početjem, po definiciji te floskule vleče niti iz ozadja in le podpihuje množico, ki ob svoji vsakodnevni obremenjenosti, socialnim težavam ter medijskemu info-zabavljaštvu ni sposobna kritično razbrati dejanske slike in ozadja, poleg tega pa je neartikulirana in se v jezi, zaradi svoje nemoči poslužuje fizične manifestacije nezadovoljstva.
S tem apeliram na vse anonimne organizatorje, da naj formirajo lastne strankarske vrste ali pa se infiltrirajo v obstoječe in sami začnejo kreirati politiko po lastnih plemenitih idealih. Stopijo naj pred ljudstvo, ki ga sedaj tako uspešno mobilizirajo in ga nagovorijo na demokratičen in civiliziran način. Za finale naj kandidirajo na državnozborskih volitvah in, za božjo voljo, zmagajo in nas rešijo. To legitimno in civilizirano pot so ubrali vsi, danes tako osovraženi politiki od osamosvojitve naprej. Vsi, ki so sedaj označeni kot diktatorji, podkupljivci, malo da ne kršitelji človekovih pravic so stopili pred ljudi in so, vsaj pred volitvami pokazali svoj obraz. Da ne bo pomote, nikakor ne zagovarjam takega početja, ki je vidno prisotno v slovenski politiki. Zlorabe položajev, laganja, podtikanja, nepotizmi, podkupovanja in podobna dejanja so vredna obsodbe in kaznovanja, ampak, lepo prosim, na praven in civiliziran način.
Kar na enkrat pa nas želijo nekateri mediji in ljudje z nerealnim pogledom na svet prepričati, da je glas ulice, kar naenkrat bolj legitimen od izvoljenih predstavnikov in da živimo v nekakšni diktaturi, kjer je narod lačen in zatiran. Poleg tega pa vsak dan poslušamo kritike ravno od takih, »par excellence« državljanov, ki v svojem življenju niso od daleč videli volilne skrinjice. Lepo vas prosim! Kako naj na tak način mladi, 21 let stari demokraciji pomagamo h krepitvi demokratičnih standardov. Kdor pa je pričakoval, da bo vse padlo z neba oziroma mu bo vse na pladnju prinesla država, naj raje pri priči neha verjeti v palčke, škrate in vile in gre pod hladen tuš. Nekaterim razgretežem na ulici bi nedvomno koristil!
