Moje izhodišče bo, neizbežno, tisto, ki ga o primeru poznam iz poročanja slovenskih medijev, saj drugih posebnih vedenj o njem, žal ali na srečo, nimam. Tako želim izpostaviti dve vprašanji.
….
Če torej soglašate, da na temo Patrie v tej kolumni vendarle smem pisati, se sedaj velja dotakniti vsebinskih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravne dileme, ki jih ta zadeva poraja. Toda še preden to storimo, se moramo vprašati, zakaj je proces v zadevi Patria tako izpostavljen.
Razloga sta najmanj dva: subjektivni in objektivni. Subjektivni se nanaša na obtožence, med katerimi vsekakor prednjači trenutni vodja opozicije. To je, seveda, samo po sebi medijsko silno zanimivo, a ne le to – tudi občutljivo z vidika demokratičnega procesa. Toda o tem več v nadaljevanju.
…..
Dotaknimo se najprej objektivnega razloga, ki se kaže v, sedaj že zelo razvpiti, vsebini obtožnega predloga, iz katerega sledi, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na neugotovljenem kraju, ob neugotovljenem času in na neugotovljen način. Takšna sestava obtožnega predloga, če zanemarimo postopkovna kazenska vprašanja, sproža vsaj dve ustavnopravni dilemi.
Prvo je moč opredeliti brez kakršnegakoli subjektivnega elementa, torej ne glede na obtoženca in zato s perspektive vsakogar. Vprašajmo se, kaj pomeni za ustavne vrednote pravne države, za splošno dolžnost varovanja človekovih pravic, in posebej za varovanje človekovih pravic v kazenskem postopku, s poudarkom na pravici do učinkovite obrambe, če bi tovrsten obtožni predlog postal precedens.
Posamezniki bi nenadoma postali predmet obtožb, da so storili neko kaznivo dejanje, na neugotovljenem kraju, ob neugotovljenem času in na neugotovljen način, kar z drugimi besedami pomeni, da dokazov o storjenem kaznivem dejanju torej ni, a to naj bi bilo vendarle storjeno. Sodišča pa bi na temelju takšnih obtožnih predlogov vodila in nadaljevala postopke. To bi bil kafkovski svet, v katerem od naše dejanske osebne svobode in z njo od človekovega dostojanstva, torej od dveh temeljnih ustavnih vrednot, ne bi ostalo nič.
Zato je treba povedati s preprostimi besedami, da si kot demokratična družba, ki prisega na pravno državo, ne smemo dovoliti, da bi tovrstni obtožni predlogi postali praksa. S tem bi ogrozili in zanikali temelje našega ustavnega reda. Kot odgovorni državljani si ne smemo dovoliti, da bi vsi skupaj postali Joseph K. Kot sem poudaril že večkrat, v javnih zadevah gre največkrat, če že ne vselej, za vse nas.
Morda je to najpomembnejše sporočilo te kolumne, a vseeno ne smemo zanemariti tudi stika objektivnega elementa procesa Patria s subjektivnim. Tu imam v mislih konkretnega obtoženca, toda pozor, ne v njegovem osebnem statusu, saj zanj tako kot za vse državljane velja vse zgoraj povedano, temveč v njegovem statusu vodje opozicije. Skratka, pri subjektivnem elementu nas v tem kontekstu ne zanima, da gre za posameznika po imenu Janez Janša. Pomembno je, da gre za vodjo opozicije in kaj bo ta proces v precedenčnem smislu pomenil za vsakokratnega vodjo opozicije, ne le za tega tukaj in zdaj.
Več: Ius kolumna
