U. Vehovar, Finance: Od oktobrske revolucije do Sirize

Pred časom sem, potem ko sem prebral enega od Žižkovih provokativnih slavospevov Sirizi, poiskal volilni program omenjene stranke. Reči moram, da česa tako brezumnega v življenju še nisem prebral. Morda bi lahko program označil z izrazom infantilen, morda bi ga lahko označil za idiotskega v starogrškem smislu besede? Gre morebiti za seznam dobrih želja premehko vzgojenih otrok srednjega sloja, ki jim grozi soočenje z življenjskimi tveganji in odgovornostjo? Program Sirize je simptom psihoze, ki je zajela grško družbo. Je izraz strahu pred soočenjem z realnostjo, v kateri vsaj načeloma ni več mogoče utajevati davkov, prejemati izjemno visokih plač v prenapihnjenem javnem sektorju, se upokojevati v zgodnjih srednjih letih in sodelovati v globoko ukoreninjenih koruptivnih praksah, ki prežemajo vsakdanje življenje in so se zažrle v vse družbene podsisteme.

No, zdaj je Siriza zmagala na volitvah. Kar zadeva novejšo zgodovino, je Siriza zrasla v nestabilnem političnem prostoru, v katerem sta se na oblasti izmenjavali dve politični stranki, ki sta izhajali iz dveh družin. Ena od njiju je zasedala “levi” pol politične arene, druga “desni”. Pred uvedbo demokracije je bila Grčija diktatura, po njeni uvedbi pa je bila, tudi na temelju poneverjenih bilanc, sprejeta v Evropsko unijo. Da je Grčija del evrskega prostora, je izraz pomanjkljive sposobnosti za presojo ter nezmožnosti za vodenje skupnosti, ki jo obilno izkazujejo evropske politične elite.

Na splošno je mogoče reči, da Grčija najmanj od vstopa v EU živi daleč prek svojih zmožnosti in da so njene elite nesposobne upravljati grško družbo. Od grških elit vse doslej ni bilo mogoče pričakovati, da se bodo odrekle kuruptivnim praksam in da bodo vzpostavile institucionalno okolje, ki bo pripomoglo k višji ravni konkurenčnosti Grčije. Razen turizma se Grčija ne more nasloniti na nobeno gospodarsko panogo, v kateri bi bilo mogoče dvigniti raven dodane vrednosti, ki omogoča izplačilo višjih dohodkov. Grčija tudi ne more računati na velik delež zaposlenosti v industrijskem sektorju, na temelju katerega bi bilo mogoče financirati javni sektor.

Zmaga Sirize in obeti, ki izhajajo iz nje, spominjajo na obete ruske revolucije. Lenin in boljševiki so osvojili oblast v zaostali družbi, ki ni ustrezala Marxovim predvidevanjem. Tudi Grčija je gospodarsko nerazvita, obrobna družba, ki nima industrijske tradicije. Njena demokratična izkušnja je izrazito kratkotrajna ter okrnjena. Grčije tudi ni mogoče primerjati z Veliko Britanijo ali Francijo, še manj pa z Nemčijo ali skandinavskimi državami. Veliko prej jo je mogoče primerjati z današnjo Slovenijo.

Več lahko preberete na Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.