Slovaki nas lahko prehitijo, a mi jih bomo vedno nadmudrili
Začel bom z avgustom, ko se je v Ljubljani predstavil slovaški taksist Hopin. Sam se razmeroma veliko prevažam s taksiji in mobilna storitev je dobrodošla: da mi ni treba čakati, kdaj bodo končno v taksi centrali prevzeli moj klic, temveč lahko taksi naročim prek aplikacije na telefonu; da imam kot uporabnik storitve možnost oceniti voznika in njegov taksi, ne pa da zaradi smradu po nikotinu in urinu komaj čakam, kdaj bom lahko izstopil iz ljubljanskega taksija.
Skratka, nadvse cenim, ko želi ponudnik storitve upoštevati moje mnenje kot kupca.
Ljubljanski taksisti so slovaškega prišleka še isti dan izločili. Povsem razumljivo, ne moreš opravljati storitev za dve konkurenčni podjetji. In če smo v NLB nadmudrili belgijske bankirje, prelomili obljubo o povečanju njihovega lastništva in jih izgnali, kako ne bi nadmudrili slovaških taksistov …
A poglejmo korak naprej: zadnja izdaja britanskega tednika The Economist je naslovnico posvetila Uberju, globalnemu ponudniku prevoznih storitev.
Podjetje, ki ponuja svojo aplikacijo za prevoze, je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti in je danes vredno 70 milijard dolarjev (62 milijard evrov – to je vrednost, primerljiva z dvema slovenskima BDP oziroma toliko, kolikor v Sloveniji ustvarimo v dveh letih).
Economistova tema je Let’s Uber – ubrajmo, vozimo se. Sodelovalno gospodarstvo, na katerem temelji Uberjeva storitev, znižuje onesnaževanje okolja, omogoča prevoze tistim, ki nimajo svojega vozila …
Uber prevoz ponuja v 425 mestih, samo v EU v 21 državah. Uber je standard v prestolnicah držav, ne pa naziv “zelena prestolnica”.
Uber je že večkrat povedal, da si želi priti tudi v Slovenijo.
Uberjevi vozniki morajo povsod po svetu izpolnjevati njihove globalne standarde. Uberjevi vozniki niso taksisti, ki bi morali imeti taksimetre, posebne označbe na avtih, mesečno članarino v informacijskem sistemu, ki jim zagotavlja stranke, ne bi smeli uporabljati hitrih pasov ali taksi postajališč.
Pri Uberju trdijo, da je njihova aplikacija boljša od taksimetra, saj uporabniku že vnaprej pove ceno na podlagi GPS-tehnologije, ki obenem izračuna optimalno pot.
Za razliko od taksistov ni anonimnosti: voznik avta ve, koga bo pobral, kot tudi potnik ve, kakšno oceno ima voznik, kakšen avto vozi in kakšna je njegova registrska številka.
Ker je Uberjeva storitev cenejša, taksisti po vsem svetu sovražijo Uber. Ta pa pravi, da so njegovi vozniki cenejši zaradi optimiziranega sistema, saj lahko vozniki opravijo več prevozov na uro.
Da so taksisti v kali zatrli Hopin in da slovenska pravila in zakonodaja vztrajno branijo obstoječe taksiste, med katerimi pa vlada kaos, je najboljši dokaz za to, kdo je v tej državi pomemben: pomemben je lobi, ki mu uspe ustvariti monopol.
Državljan je nepomemben, državljan kot uporabnik in plačnik storitve v logiki državnih uradnikov ne sme biti na prvem mestu. Na prvem mestu so interesi lobija.
Če predsednik vlade Miro Cerar ne bo znal zelo hitro uvrstiti Slovenije na zemljevid modernih držav na hitro rastočem trgu sodelovalnega gospodarstva, na katerem nas po levi in desni že prehitevajo sosednje države, bodo njegove visokoleteče besede o digitalizirani Sloveniji pripomogle le k obrambi proti spremembam.
Več lahko preberete na siol.net.
