“Odstop” Alenke Bratušek zaradi njene nesposobnosti odpira vprašanje, kakšne politike imamo Slovenci in kdo si sploh želi biti politik.
Plače slovenskih poslancev so med 3.500 in 4.600 evri bruto na mesec. To je znesek brez dodatkov, udeležba v raznih komisijah poslanske plače še občutno dvigne. Ministrova plača je med 4.600 in 5.200 evri bruto. Predsedniki državnega zbora, vlade in republike se uvrščajo v najvišji, 65. plačni razred, njihova mesečna bruto plača brez dodatkov znaša 5.400 evrov.
So našteti zneski med 3.500 in 5.400 evri bruto tako mikavni, da bi vstopili v areno slovenske politike, kjer boste dnevno v nevarnosti, da bo nekdo od vaših tekmecev v javnost poslal anonimko o vaših grehih, spopadali se boste z ideološkimi insinuacijami in ujeti boste v paradigmo naših in vaših?
Sedem smrtnih grehov = sedem vrst politikov
Brez velikih statističnih napak lahko vse slovenske politike glede na motiv, zakaj so politiki, razvrstimo v sedem skupin, tako kot je v krščanstvu sedem smrtnih grehov glede na človekove lastnosti. Sedem skupin politikov so:
1. Brezposelni
Ta skupina politikov postaja vedno večja, v politiko so vstopili iz skupine trenutno 112.560 brezposelnih Slovencev. Poglejte na primer sezname kandidatov za državnozborske poslance na volitvah 13. julija ali kandidate za župane in občinske svetnike na lokalnih volitvah prejšnjo nedeljo – kategorija zaposlitev: trenutno brezposeln.
2. Lovci na privilegije
Nedvomno zelo velika skupina politikov pri nas, ki išče ugodnosti zase in za svoje omrežje (zlasti ožje družinske člane). So izraziti zastonjkarji: njihov vsakdan mineva ob izjemno majhni količini dela za službo, brezplačnih kosilih in kavah, sestankih s pomembnimi in vplivnimi ljudmi, večernem sedenju v prvih vrstah na prireditvah, prilizovanju drugih ljudi, dostopu do zaupnih informacij (si predstavljate, kakšne informacije so na primer dobili poslanci, ki so bili v preiskovalni komisiji za podeljevanje slabih posojil?), dostopu do ministrov in direktorjev iz njihove stranke, vplivanju na kolege politike, delanju malih uslug v zameno za …
3. Politika kot poslovni model
Slovenijo razumejo kot naše malo podjetje: prek vplivanja na javne razpise in dodeljevanja državnih poslov vplivajo na to, kdo bo služil z državo. Vplivajo na ustvarjanje potrebe na državni ali občinski ravni. Ni nujno, da želijo zgolj zagotoviti posel prijatelju, politiko izkoriščajo tudi za koristi svoje ulice, vasi, občine ali pokrajine.
4. Politika kot etapa vseživljenjskega učenja
Skupina politikov, ki so se zavestno odločili za manjše mesečne prihodke kot investicijo v prihodnje priložnosti, je ena najmanjših. Pomembno jim je zlasti, da bodo imeli v svojem življenjepisu zapisano pomembno politično funkcijo, saj naj bi jim to dvignilo ugled sposobnega strokovnjaka. Še dragocenejši je network, ki ga ustvarjajo na politični funkciji. Svoj kratkotrajni izlet v politiko izkoristijo kot odskočno desko na bolje plačano delovno mesto v praviloma državno podjetje, njegov nadzorni svet ali kakšno mednarodno institucijo, v katero vsaka država imenuje svojega kandidata. Tipični predstavniki te kategorije slovenskih politikov so profesorji, na primer Maks Tajnikar, Bogomir Kovač, Jože P. Damijan, Rajko Pirnat …
(Vprašanje za milijon evrov: se bo tej skupini pridružila tudi A. B.?)
5. Avanturisti
Simbol te kategorije slovenskih politikov je Gašpar Gašpar Mišič, sledi mu Gregor Virant (oba imata sicer tudi bolj ali manj izrazite motive še nekaterih tu opisanih značilnosti slovenskih politikov). Politike avanturiste “odlikujejo” izjemno pomanjkanje samokritičnosti, visoka nagnjenost k ekstravaganci in obsesivna nagnjenost k medijski izpostavljenosti. Menijo, da so frajerji, ker se jim nihče ne upa iskreno povedati, da so glede na svoje dosežke podpovprečneži.
6. Zvezdniki
Dovolj zgodaj so se zavedli, da ne bodo postali filmske zvezde, zato to kompenzirajo: v politiki se obnašajo kot holivudarji. Poganja jih obsedenost z lastno lepoto, nastopanjem pred mediji, občutkom, da morajo pred kamero delovati lepi in po možnosti še pametni. So znanilci novih modnih trendov. Tipičen predstavnik te kategorije slovenskih politikov je Borut Pahor.
7. Vztrajneži
To so tisti slovenski politiki, pri katerih ob gledanju televizijskega dnevnika običajno zavzdihnemo: pa ne že spet ta! Za njih je značilna nezmožnost spoznanja, da vztrajnost ni kriterij za kakovost. V primarni socializaciji jih starši niso naučili, kdaj se spodobi zapustiti zabavo, na kateri so gostje, ne pa gostitelji. Tipičen predstavnik te kategorije slovenskih politikov je Janez Janša.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
