Pogovor z ministrom dr. Žigo Turkom. Vir: Siol.net. Minister, ki je prevzel “superministrstvo” za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ne skriva, da velike bitke še prihajajo in bo jesen tudi politično vroča, tako kot poletje in pomlad … “Dalo bi se zvoziti z relativno majhnim obsegom odpuščanja v šolstvu,” priznava Žiga Turk, ki opozarja, da so šolski standardi in normativi pri nas preprosto med najbogatejšimi v Evropi.
…..
Pet mesecev je od nastopa vlade Janeza Janše, v njej ste “superminister”, zadolžen za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Kako ocenjujete prve mesece nove vlade, sto dni miru (kriza in recesija) ni imela na voljo …
Bilo je napornih pet mesecev, predvsem prvih sto dni, ko bi se morali spoznavati z ministrstvi in postavljati ekipe in morda kaj malega reorganizirati, združevali smo tri ministrstva in delali zelo zahteven rebalans proračuna, položaj, ki smo ga nasledili po vseh vladah doslej, je preprosto tako težak, da nismo imeli izbire, nismo mogli čakati z rebalansom proračuna, preprosto ni bilo drugega izhoda …
Kaj je največji uspeh, dosežek prvih petih mesecev aktualne vlade?
Definitivno je največji uspeh, da smo s širokim družbenim soglasjem sprejeli zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalansa državnega proračuna. Saj je bilo veliko nasprotovanja in tudi skrbi tistih, ki bodo morali z manjšimi sredstvi končati leto, pa seveda še tudi kakšno naslednje leto, ampak na koncu smo prvič, odkar ta država obstaja, prišli do krčenja sredstev, do varčevanja in to v soglasju s socialnimi partnerji, kar pa ni majhen uspeh. Morda ta korak finančno ni bil tako težak, kot smo upali, da bo ali kot bi moral biti, ampak to, da je bil narejen v soglasju s socialnimi partnerji, nekaj velja.
Kaj je v prvih mesecih največji poraz aktualne vlade Janeza Janše?
Menim, da velikih porazov še nismo imeli! Še vedno nekako upam, da nekatere spremembe ustave, povezane zlasti z zlatim fiskalnim pravilom, niso zamrle, da se bomo o tem še pogovarjali, da bomo naredili kakšen napredek. Če bi fiskalno pravilo imeli v preteklosti, se ne bi ta vlada srečala s tako enormnim dolgom … tako drastičnim naraščanjem obresti, ki jih mora država plačevati za v preteklosti najeta posojila.
…….
Uspehe vlade javnost razume drugače: zadnje ankete kažejo, da je podpora vladi na najnižji točki doslej, slabih 64 odstotkov anketirancev je prepričanih, da vlada ni uspešna v spopadanju s krizo, z gospodarskimi izzivi …
Ja, ampak če to primerjamo s številkami, ki jih je dosegala Pahorjeva vlada, prejšnja vlada kljub nebrzdanemu zadolževanju kljub temu, da se ni spopadla z nobenim resničnim problemom, nobenega resničnega tekočega problema ni skušala zagrabiti za roge, ni imela kakšne večje podpore … morda “mi” nismo znali dovolj natančno razložiti, kako potrebno je to, kar delamo, da pač ni druge alternative. Če nižate plače, izdatke za znanost, za šolstvo, za kulturo, za zdravstvo, za socialno varnost, je pač težko biti priljubljen.
……
Če se spustiva na področje dela vašega ministrstva, ki je že ob nastanku zaradi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo dvignilo nemalo prahu, varčevalni ukrepi na področju šolstva po zadnji anketi Dela Stik ne uživajo podpore v javnosti, podobno je tudi v zvezi s projektom združevanja šol. Ste še vedno prepričani, da bodo napovedani ukrepi prinesli želene rezultate?
Ja! Želen rezultat zmanjševanja stroškov bomo absolutno dosegli. Tisti strah, ki je s tem povezan, da bo prišlo tudi do padca kakovosti, je neupravičen. Nobenega razloga ni, da bi se to zgodilo. Saj sem tudi sam nezadovoljen, da se zmanjšuje sredstva za izobraževanje, znanost in kulturo, pa tudi na športu je manj denarja in tudi drugi ministri so nesrečni, ker je denarja manj, ampak preprosto tiskarne evrov v Sloveniji nimamo. Še vedno si bo aktualna vlada velik del proračuna morala sposoditi in tisto, po čemer jaz ocenjujem svoje delo in delo mojih podrejenih, je, ali naredimo vse, da bo z zmanjšanimi sredstvi sistem čim bolje delal.
…..
V Sloveniji se je od osamosvojitve naprej vedno dogajalo, da se je ob menjavah vlad vedno na veliko menjalo ljudi in na njihove položaje v javnem sektorju in državnih podjetjih postavljalo svoje ljudi, kako preprečiti ta zaposlovalni sindrom? Da se ne bo politično zaposlovalo.
Tega je bilo zagotovo nekaj tudi pod vsemi prejšnjimi vladami. Nekaj tega je do neke mere normalno. Če imate vi dve eliti, dve ekipi, se morata nekam dati, medtem ko nista na oblasti. Mi moramo v Sloveniji ustvariti bistveno bolj meritokratski sistem, ko gre za zaposlovanje. Do dela, do posla, do javnega naročila mora dejansko priti najboljši … to je včasih tudi težko definirati, za to se moramo vsi potruditi, da izbiramo po strokovnosti.
Kako gledate na zelo vročo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih? Nekateri vaši ministrski kolegi že namigujejo, da se zbirajo črni oblaki nad aktualno vlado Janeza Janše. Denarja za odškodnine izbrisanim ni, zagotavljajo vladni predstavniki, kako gledate vi na odločitev sodišča?
Jaz sem bil impresioniran in presenečen, ko sem iz medijev izvedel za sodbe. V številnih razpravah o problemu izbrisanih je bilo v preteklosti večkrat rečeno, da ne bo odškodnin, zdaj se je izkazalo, da odškodnine so. Ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi bile sprejete rešitve, ki bi reševale primer od primera. Problem izbrisanih je nastal v začetku devetdesetih let, sicer pa menim, da je treba odločitve sodišča spoštovati. Se pa bojim, da bo kdo težko razumel, da za socialo, šolstvo, zdravstvo nimamo, za odškodnine pa bomo imeli. Še enkrat pravim – odločbe sodišča bo treba spoštovati. To je temelj pravne države.
Več: Siol.net
