Naključje je hotelo, da smo bili ravno tisti torek dopoldne v vatikanskem arhivu. Tudi vroče rimsko sonce ni ustavilo množic turistov, ki so se drenjale v vrsti za vstop v baziliko na grobu prvega papeža, apostola Petra. Čakalna doba za vstop v največjo cerkev na svetu je bila kar dolga – dobro uro. Takšne pozornosti turistov in romarjev v Vatikanu od smrti papeža Janeza Pavla II v Rimu niso bili več vajeni. Ob sredah je na opoldanski blagoslov Benedikta XVI prišlo okoli 10.000 ljudi. Zdaj ko je papež postal Frančišek, jih prihaja petkrat več. Roke si manejo tudi trgovci, ki zaradi davkov seveda ne bodo povedali, za koliko je poskočila prodaja razglednic, majic, rut, zastav in kap s podobo papeža.
Ker so nekateri mediji prejšnjega papeža imenovali B16, lahko zdajšnjemu krajše rečemo tudi F1. Jasno, da ne samo zaradi okrajšave Frančiška I., ampak tudi zaradi asociacije na formulo ena. F1 namreč ne deluje kot počasni cerkveni mlini, ampak energično, hitro in presenetljivo. Cerkvena formula.
V ponedeljek sem se pogovarjal z viri, ki poznajo Vatikan zelo dobro tudi od znotraj, in so mi potrdili, da se nekateri v Rimski kuriji bojijo papeževih naslednjih potez. Predvsem zaradi gejevskega lobija in finančnih zadev. Že nekaj ur pozneje se je pokazalo, da je bil strah še kako upravičen. Do zdaj je papež sicer veliko povedal, a glede na predhodnike ne bi bilo nič čudnega, če bi vse ostalo le pri besedah. Leporečje splošne obsodbe moralnih in kriminalnih prekrškov, konkretnih dejanj pa bolj malo. Prejšnji Petrov naslednik je, recimo, prepovedal vsem istospolno usmerjenim duhovniškim kandidatom vstop v semenišča. Prej je namreč veljalo, da homoseksualnost ni ovira, saj se morajo tudi homoseksualci držati celibata. V praksi pa se kljub jasnemu pravilu ni spremenilo kaj dosti. Predvsem zaradi vse večjega pomanjkanja duhovniških kandidatov.
B16 se je po poročanju levosredinskega dnevnika La Repubblica odločil za abdikacijo, ko je dobil v roke poročilo komisije o Vatileaksu. Odločitev je padla še isti dan, 17. decembra lani. V dveh v rdeče vezanih knjigah, ki so ju spisali trije kardinali, je skoraj 300 strani obremenjujočih podatkov. Mestoma šokantnih in grozljivih zaradi podrobnosti o kriminalu in spolnosti. Nekateri kardinali naj ne bi kršili samo sedme zapovedi, ampak tudi šesto! Ne nečistuj in ne ubijaj.
Več: Planet Siol
