Sloveniji se pri dvanajsti vladi, ki jo vodi še pred meseci najbolj oboževani predsednik najbolj sposobne stranke, malce že kolca po kakšnih drugačnih časih. Recimo tistih, ko smo zaskrbljeno ugotavljali, da bo treba v proračunu prikazati primanjkljaj. Danes to sploh ni vprašanje, primanjkljaj imamo, ampak uganka, kako ga spraviti pod dovoljene tri odstotke, ostaja.
Predsednik SMC Miro Cerar je po podpisu koalicijskega sporazuma z vodjema DeSUS in SD, Karlom Erjavcem in Dejanom Židanom, pred meseci izpostavil, da želijo predvsem pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove. Prizadevali si bodo za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje. Veliko zavez, a za zdaj ni videti, da bi država šla v to smer. Med vrsticami je na začetku svojega vladanja tudi navrgel, da ne bo „brezglavo hitel”, a to, kar spremljamo, je ravno to, česar ni hotel. Pri stvareh, pri katerih bi moral pohiteti, je čakal, denimo pri iskanju novih ministrskih imen, pri stvareh, kjer bi lahko malo bolj premišljeno postopal, pa je njegova ekipa brezglavo hitela.
Že takoj na začetku se je zatikalo z razlaganjem, da drugega tira železniške povezave ne potrebujemo, zdaj je ta prioriteta. Že takoj na začetku se je razlagalo, da novih davkov ne bo, pa smo jih dobili. Že takoj na začetku se je razlagalo, da bo treba doseči racionalizacijo znotraj državne uprave, zgodilo se je, da je ministrstev več, kot smo jih imeli v prejšnjih dveh vladah, kar pa verjetno ne pomeni, da bo šlo za plače v državni upravi manj. In verjetno to tudi ne pomeni, da bo zaposlenih manj, četudi nam razlagajo o enoodstotnem znižanju števila na letni ravni. Vse več je namreč pripovedi o tem, kako se kadri selijo znotraj državne uprave. Eno obdobje je nekdo zaposlen znotraj ministrstva za pravosodje, potem je na ministrstvu za obrambo, potem je na ministrstvu za okolje. In ker že toliko časa kroži, mu pripada tudi nekakšen naziv. Kako lahko nekdo z danes na jutri postane strokovnjak za povsem drugačno področje? Nimam pojma. Zmešnjava znotraj državne uprave- namenoma se dotikam le te in ne govorim o celotnem javnem sektorju- je precejšnja. Skoraj vsi, s katerimi se pogovarjam, tarnajo, da bodisi njihovi nadrejeni niso dovolj usposobljeni, bodisi da si želijo vsi, ki na novo pridejo na vodilno mesto sektorja, vse stvari postaviti na glavo samo zato, da pokažejo, da ima pač ekipa novega šefa. In slišala sem tudi že, da je kdaj kdo, ki je opozoril na nepravilnosti, izgubil službo. Morda pa je ta odstotek ljudi, ki jih znotraj državne uprave vendarle zamenjajo, rezerviran ravno za take neposlušneže. Medtem pa zaposleni v državni upravi, ki so preživeli na nekem delovnem mestu že nekaj mandatov- tudi taki namreč obstajajo- tarnajo nad vedno novimi menjavami na vrhu vlade, saj rušijo njihov utečen tempo dela. Vsaka vlada pa bi rada spremembe, vsaka bi jih rada čez noč, saj to javnost pričakuje. Tak je pogled z one strani.
Če na vlado pogledamo s te strani, ugotovimo, da ima težave na vseh področjih. Katerakoli že. Če bi rada dosegla prihranke v proračunu, se skoraj vsaka spomni, da bi lahko znižala plače oziroma zmanjšala kakšne dodatke. Zgodbo smo videli že večkrat, nekateri dodatki so dejansko znižani, a na večje posege sindikati ne pristajajo. Pika. Kakšna vlada je imela idejo, da bi ukinila urade ali agencije. Na noge so šli spet sindikati in vsi tisti, ki bi ostali brez zaposlitve. Seveda bi se povečalo število brezposelnih, še bolj verjetno pa je, da bi se povečalo vsaj število tistih, ki bi bili brez posla, a z redno mesečno plačo. Tudi taki znotraj državne uprave namreč obstajajo. Ki komaj vedo, kateri je njihov računalnik, saj ga že nekaj časa niso prižgali. Ali pa ga uporabljajo bolj za spletno nakupovanje in spremljanje takih in drugačnih portalov. In tudi spletnih strani s sumljivo vsebino. Tudi take zgodbe so mi pripovedovali, kako so odkrili dostopanje do pornografskih strani med delovnim časom. Ali so to zdaj povsem onemogočili, ne vem, upam pa.
Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
