Tako kot drugje v družbi, je tudi prihodnost katoliške Cerkve odvisna od mladih vernikov.
Prav zaradi pomena skrbi za mlade smo k pogovoru povabili duhovnika Toneta Česna, ki na vseslovenski ravni razmišlja o načinu dela z mladimi v Cerkvi, hkrati pa mnoge programe tudi usmerja in vodi.
V prvem delu intervjuja za Domovino je spregovoril o trendih upadanja osebne vere med mladimi, vse manjši pripadnosti skupnosti in upadanju obiskovanja zakramentov. Zanimalo nas je, kje so vzroki za to in kakšne so rešitve, spraševali pa smo tudi o njegovem delu, slovenski mladinski pastorali in ciljih, ki jim ta sledi.
Ste direktor kolegija in duhovni asistent Skupnosti katoliške mladine, vodja univerzitetne pastorale ter Škofijskega odbora za mladino v nadškofiji Ljubljana, tajnik Medškofijskega odbora za mladino in kaplan v Študentskem domu Janeza F. Gnidovca v Šentvidu … Kako lahko opravljate toliko funkcij?
Morda se na prvi pogled zdi, da gre za veliko različnih funkcij. Naloge so različne, pa hkrati sorodne. Pri vseh je pozornost usmerjena na mlade. Medškofijski odbor za mladino načrtuje osnovne elemente mladinske pastorale, organizacijo dogodkov pa izvedemo v okviru Skupnosti katoliške mladine (npr. udeležba na Svetovnem dnevu mladih, usposabljanje mladih za delo v mladinski pastorali – Slovenska šola za animatorje, sodelovanje s Taizéjsko … Veliko je tudi povezovanja in načrtovanja s podobnimi organizacijami po Evropi in svetu.
Služba kaplana v študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Šentvidu je dragocena zaradi neposrednega odnosa z mladimi. Na področju študentske pastorale pa je še precej odprtih možnosti.
Želja je, da bi uspeli študentom omogočiti pogovorne skupine glede na smer študija, saj se pri študiju dostikrat srečujejo z vprašanji, ki lahko ustvarjajo konflikt z osebno vero. Nekaj skupin obstaja, upamo, da se bo to področje razširilo.
Mladinska pastorala je v Sloveniji združena in enotna od birme do poroke oz. odraslosti. Se duhovne potrebe mladostnika skozi odraščanje spreminjajo in kako se temu prilagaja pastoralni pristop?
V preteklosti smo smatrali mladinsko pastoralo kot področje dela s srednješolci, vendar je že opredelitev mladih širša. Mladinska pastorala obsega vsa področja dela z mladimi v starosti od 15 do 29 let. Seveda je potrebno biti pozoren na različne skupine, kot so srednješolci, študenti, mladi izobraženci, mladi zaposleni … vendar pa so neki skupni pastoralni cilji za to obdobje.
Srednješolec potrebuje več poudarka, da bo osebno zrasel do odločitve za neko življenjsko poklicanost. V času študija naj bi se usmeril v študij in se na svojem področju čim bolj okrepil. V tej starosti naj bi že postajal osebnostno zrel.
A danes temu žal ni tako, saj imamo mlade, ki po 30. letu še niso odrasli, čeprav bi že pri 18. letih morali narediti določene odločitve, ki so jih mladi včasih naredili. Pri 25 so še vedno v hotelu mama, zato mnogokrat še vedno ne vedo, kaj bi počeli v življenju.
Kje je torej rešitev?
Enostavna je: Starši morajo otroke pustiti oditi od doma.
Kaj so glavni poudarki vizije Cerkve v Sloveniji za delo z mladimi, sprejete na lanski konferenci o mladinski pastorali?
Vizija je bila sprejeta že pred konferenco. Mladinska pastorala naj omogoča in spodbuja: rast v veri, osebni odnos z Jezusom Kristusom, odkrivanje osebne poklicanosti ter služenje v Cerkvi in družbi. Tem ciljem bomo sedaj sledili na posameznih programih v različnih starostnih skupinah.
Pogovarjala se je Tadeja Kreč, več lahko preberete na domovina.si.
