Sporočilo s svetovnega srečanja mladih v Krakovu
»Morda vas bodo imeli za sanjače, ker verjamete v novo človeštvo […] ne izgubite poguma: s svojim nasmehom in svojimi odprtimi rokami pridigate o upanju in ste blagoslov za edino človeško družino, ki jo tukaj tako dobro predstavljate!« S temi besedami je papež Frančišek spodbudil mlade za življenje iz vere v Jezusa.
V izrednem jubilejnem letu usmiljenja je bil Krakov konec julija 2016 kraj srečanja več kot dva milijona mladih z vseh šestih celin, 180 držav, skoraj vseh narodov in jezikov, med njimi 560 slovenskih romarjev. V mesto sv. Favstine Kowalske in sv. Janeza Pavla II., dveh apostolov Božjega usmiljenja, so mladi prišli na povabilo papeža Frančiška, da bi skupaj slavili Boga, med seboj delili izkušnjo vere, pričevali za lepoto življenja in medsebojnega prijateljstva ter razumevanja.
O celotnem srečanju si lahko več preberete na reportažnih straneh o dnevih po škofijah in o dogajanju v Krakovu. Papež Frančišek je mlade večkrat nagovoril in jim zapustil popotnico za življenje, pastoralnim delavcem pa dal izziv, na kaj naj bodo pri delu z mladimi pozorni.
Janez Pavel II. je v Rimu leta 2000 mladim naročil, naj bodo stražarji jutranje zarje. Papež Frančišek naroča, naj bodo sejalci upanja. Naj ne samo ohranjajo držo čuječnosti, temveč naj sejejo semena upanja za novo prihodnost solidarnosti, bratstva in sodelovanja, ki naj premagajo in odstranijo sovraštvo ter pregrade.
Tema letošnjega srečanja je bila osredotočena na »blagor usmiljenim«. Celotni križev pot v petek zvečer je bil sestavljen iz štirinajstih del usmiljenja, ki so dobila konkretni obraz v trpečih in zapostavljenih. K njim smo poslani, da jim služimo. Ob koncu našega življenja nas bo Gospod vprašal, ali smo ga videli v teh ljudeh. Vabi nas na pot služenja najšibkejšim v družbi. »Če nekdo, ki se ima za kristjana, ne živi, da bi služil, ne zasluži, da bi živel. S svojim življenjem zataji Jezusa Kristusa.« Koliko smo se v jubilejnem letu usmiljenja učili od Jezusa služiti drugim?
Med sobotno vigilijo je papež spomnil na potrebnost molitvene povezanosti vseh kristjanov. »Da bi skupaj molili zaradi trpljenja številnih žrtev vojne …« Učimo se biti blizu drugim preko molitve, tako za tiste, ki so daleč od nas, kot za brata in sestro, ki sta zraven mene. Vojna in trpljenje nista nujno samo zunanja, tudi v človeku se bije duhovni boj, in v njem marsikdo dostikrat ostane sam. Vidim in slišim njegovo stisko in bolečino?
V življenju človek dostikrat izkuša strah. Ta ga vodi v zaprtost in ohromelost. Zmanjka prostora za rast, za sanje, za prihodnost, za ustvarjanje, za nova obzorja, za življenje. Še huje pa je, če pride do tega, da se srečo zamenja s kavčem. Kavč uspava in nas dela zmedene, zato drugi začnejo upravljati z našo prihodnostjo.
Več lahko preberete na druzina.si.
