Papež Frančišek je začel prvo mednarodno apostolsko potovanje. To ga je zaneslo v Brazilijo v Rio de Janeiro, kjer se bo udeležil svetovnega dneva mladih. Sveti oče je z rimskega letališča Fiuminicino poletel včeraj okoli devete ure zjutraj, v Brazilijo pa je prispel ob enaindvajseti uri po našem oz. ob šestnajsti uri po lokalnem času. Med poletom čez lužo je na tviter zapisal, da je njegovo srce polno veselja, ker se bo kmalu pridružil mladim z vsega sveta.
Cerkev revnih in preprostih kot glavno Frančiškovo sporočilo mladim
Med poletom ni bilo običajenga srečanja z novinarji, ker je papež Frančišek izrazil željo, da bi se z vsakim novinarjem srečal osebno. Mladi srečanje s papežem pričakujejo z veseljem in pričakovanjem, da bi okrepil njihovo vero, obudil upanje in mlade spodbudil k oznanjevanju evangelija. Slednje je tudi tema osemindvajsetega svetovnega dneva mladih: Pojdite in naredite vse narode za moje učence.
Brazilski kardinal Claudio Hummes je v času zadnjih priprav na največji katoliški shod mladih za Radio Vatikan povedal, da bo obisk svetega očeta trenutek, v katerem bo papež še bolj želel razviti novo usmeritev, ki jo predlaga Cerkvi s svojimi gestami, načinom komuniciranja z ljudmi in bližino. Poudaril je, da bo papež s svojim obiskom ljudi z obrobja, tistih, ki trpijo, so revni, poudaril Cerkev, ki je tem ljudem vedno bolj blizu, Cerkev, ki je preprosta in revna.
Škandali in reforme v Vatikanu
Prav to sporočilo preprostosti in revščine Cerkve bi lahko označili kot „zeitgeist“ Frančiškovega pontifikata. Zato ni presenetljivo, da je odločno ugriznil v enega najbolj kislih jabolk Vatikana, tamkajšnjo poslovanje banke IOR. Ker se je papež odločil, da pri tem ne bo ostal zgolj pri kozmetičnih popravkih, ampak se je lotil resnične reforme vatikanske kurije, pri čemer je oblikoval tudi posebno komisijo za preiskave spornih bančnih poslov, se je, kakor za National Catholic Reporter piše John L. Allen jr., marsikomu zavrtelo v glavi. Poglejmo le nekaj primerov, ki jih navaja Allen v svojem članku z naslovom „Škandal in reforme v Rimu; efekt Frančišek, papeževa preprostost in še veliko več…“.
Vsekakor je bil eden izmed prvih, ki ga je v juniju doletela preiskava, msgr. Nunzio Scarano, do takrat član uprave vatikanskega premoženja. Msgr. 500, kot so ga klicali, ker je s seboj prenašal bankovce po petsto evrov, se je v preiskavi znašel zaradi suma korupcije in goljufije oz. pranja denarja preko vatikanske banke. Ko je izbrunila afera, so v Vatikanu takoj sporočili, da je bil Scarano že suspendiran z mesta člana uprave vatikanskega premoženja, papež Frančišek pa je samo dan za tem, na to mesto postavil msgr. Battista Ricca, ki je bil pred tem direktor Doma Svete Marte, kjer prebiva sveti oče. Ricca naj bi bil tudi papežev zaupnik, preko katerega bi sveti oče imel večji pregled nad dogajanjem v banki. Scarana so kasneje aretirali skupaj z njegovima domnevnima sodelavcema, nekim italijanskim tajnim agentom in finančnikom. Obtoženi so tihotapljenja skoraj 30 milijonov dolarjev. Ob tem je papež, kot že omenjeno, imenoval tudi pet člansko komisijo, ki preiskuje sporne bančne posle. Pri tem je komisiji dal polna pooblastila pri njenem delovanju. Kmalu po tem sta s čela banke odstopila njen direktor Paolo Cipriani in njegov namestnik Massimo Tulli. Tudi omenjena dva sta se znašla pod kriminalistično preiskavo, saj ju italijanske oblasti sumijo vsaj trinajstih sumljivih transakcij v letih 2011 in 2012, za kar jima, če bosta spoznana za krive, grozi do treh let zapora.
Kot napeta teniška igra
A če se je zdelo, da se bodo afere, ki so močno izbruhnile že ob znani vatikanski aferi Vatileaks, ki so podvržene kriminalističnim preiskavam, dokončno umirile, je žogica priletela nazaj k papežu Frančišku v obliki škandala, v katerega naj bi bil vpleten prav njegov zaupnik na čelu vatikanske banke, msgr. Ricca.
Nedolgo po njegovem imenovanju je namreč italijanska revija L’Espresso objavila članek, v katerem trdi, da je msgr. Ricco aktivni homoseksualec, ki je za časa svoje nunciature v Urugvaju zakuhal več škandalov. Omenjeni naj bi namreč, ko je kot nuncij služboval v Bernu v Švici – od tu je leta 1999 prišel v Montevideo v Urugvaj – imel homoseksualno razmerje s pripadnikom švicarske armade, ki naj bi ga vzel s seboj na novo delovno mesto. Tam je, po pisanju italijanskega časnika, bilo njuno razmerje močno na očeh javnosti, zaradi česar naj bi se glasno pritoževali mnogi tamkajšnji škofje in verniki. Med tem naj bi se msgr. Ricco neprimerno obnašal tudi drugje v javnosti, kjer je jasno kazal svoja homoseksualna nagnjenja. Prav zaradi tega je moral leta 2001 zapustiti Urugvaj. Takratni vatikanski državni tajnik Angelo Sodano ga je poslal v Trinidad in Tobago, kasneje pa v Vatikan. Domnevni škandal msgr. Ricca, bi po mnenju poznavalcev lahko vrgel prvo slabo luč na pontifikat papeža Frančiška. Vendar je to malo verjetno, saj je sveti oče med drugim že javno napovedal, da v Vatikanu obstaja homoseksualni lobij, proti kateremu bo potrebno odločno ukrepati. Ker pa sta obe potezi, ki jih vleče papež Frančišek z namenom reformirati Vatikansko kurijo, s tem pa tudi na nek način, kakor smo omenili v začetku, približati Cerkev revnim, preprostim, narediti Cerkev samo bolj preprosto in revno, dreganje v osje gnezdo Vatikana, utegne vse skupaj postati, kot se v omenjenem članku izrazi Allen, napeta teniška tekma, kot jih lahko srečamo samo na teniških igriščih Wimbledona.
Pri tem pa zna priti do situacije, da bo ob vsem tem glavni zaveznik svetega očeta prav policija in ustrezni organi pregona, njegovi glavni nasprotnik pa njegovi sodelavci za vatikanskimi zidovi.
