Zaživela je nova spletna stran, teolog.si, ki je namenjena promociji študija teologije v Mariboru. Vabljeni k ogledu!
Kaj je teologija?
Teologija razmišlja o Bogu, o njegovem odnosu do sveta ter o odnosu človeka do Boga. Kako danes govoriti o Bogu in o teologiji, ko se zdi, da je sodobni človek vržen v vrtinec vsakdana, ki ga odtujuje od bližnjega, od Boga in samega sebe? Kako danes sploh gojiti misel o (P)presežnem, ko se zdi, da smo nemo pristali na Nietzschejevo razglasitev smrti Boga in se samozadostno zazrli v moč svojega uma? Tudi s temi vprašanji se ukvarjamo na Teološki fakulteti. Ker verjamemo, da je človek nekaj več, kot kupček mesa, ki je slučajno vržen v svet.
Študij teologije? Je to tudi danes še izbira za mladega človeka?
Kako naj se sodobni človek v nenehni bitki s časom ukvarja z iskanjem smisla,z iskanjem odgovorov na bivanjska vprašanja in z iskanjem resnice, če si ne upa odgovoriti na Sokratov poziv »Spoznaj samega sebe«? Kako smo lahko dopustili, da smo otopeli za stisko bližnjega, da več ne čutimo življenja, da več ne vidimo lepote in ne iščemo več dobrega? Kdo je izbrisal upanje iz obzorja našega bivanja in kdo nas prepričuje, da je življenje tok, ki se mu moramo prepustiti in čakati, kam nas odnese?
Študij na Teološki fakulteti zagotavlja kakovostno in široko interdisciplinarno izobrazbo. Zato je primeren za tiste, ki iščejo odgovore na širša duhovna, verska, kulturna in družbena vprašanja sodobnega človeka.
Kaj naj s teologijo?
Krasen študij, ki pa prav nič ne pomaga, ko študenti razmišljajo o svoji prihodnosti in ki samo še občasno izzove bežni nasmeh na licih diplomiranega teologa/teologinje, ki je na lastni koži izkusil/a statistične podatke trga dela glede povpraševanja po teologih, ali humanistih, ali celo družboslovcih.
Od naštetih vej teologija po svoje ne sodi nikamor, ali pač v humanistiko, toda občutek ostaja in je upravičen: mesto teologa je v prvi vrsti v cerkvi. A vendar ni vsak teolog za cerkvene službe in cerkvene službe niso preprosto za vse teologe. Razlogov za to je v nasprotju s splošnim prepričanjem več, izpostaviti pa je treba predvsem enega: trg dela se je spremenil. Vsak študent in diplomant, ki si zastavlja vprašanje kaj naj s svojo izobrazbo in tiho čaka, da bo nekje našel razpis, ki bo mu pisan na kožo, spregleda prav to spremembo, ki jo narekuje sodobno gospodarstvo: zaradi spremenjenih potreb se službe vse bolj osredotočajo na reševanje problemov. Tako niti trg dela, niti sodobna fakulteta ne more razpisovati prostih mest za smeri, ki bodo zagotavljale dolgotrajno zaposljivost, saj nihče ne ve, kaj se bo čez 5 let potrebovalo. Tako je vprašanje, ki si ga študenti in diplomanti morajo zastavljat: kaj znam in na kak način lahko svoje znanje unovčim.
Kaj je torej teolog na sodobnem trgu dela? Kaj on zna, česar drugi ne znajo? Kako naj prepozna področja, ki bi takšno znanje potrebovala, ampak se tega ne zavedajo? Kako lahko svoje znanje uporabi na področjih, kjer sicer ni domač in pozna zgolj osnove ter nekatere posebnosti? Kakšna je razlika med pristopom teologa k problemu na določenem področju ter pristopom strokovnjaka s tega področja in ali lahko pristop teologa pripomore k boljši rešitvi problema? Kako lahko teolog unovči svojo širino znanja, ko se mora osredotočiti na ozka vprašanja, in kako lahko ljudem z drugačno izobrazbo pokaže, da potrebujejo tudi širši kontekst?
Ta na prvi pogled grozen način pristopanja k iskanju zaposlitve pa v sebi skriva tudi zanimivo spoznanje: zaradi razvoja tehnike, predvsem računalništva, je danes lahko skoraj vsakdo vse, saj je tisto, kar določa posebnost skoraj vsakega delovnega mesta hitro priučljivo, medtem ko je način k pristopanja k problemom projekta edinstven in se ga ne da na hitro priučiti. To pa naj bo tudi izhodišče za odgovor na vprašanje kaj naj s teologijo.
