Karakterizacija množice je bila velikokrat negativna, spomnimo se zgolj rimske oznake ”drhal” za revnejšo urbano populacijo. Podobno so razmišljali tudi ustanovni očetje ZDA, ki so zelo radi poudarjali agrarni značaj ameriške celine, kjer ni ”množic” kakor v evropskih mestih. Zaradi tovrstnih razmišljanj pa so nastala tudi mnoga dela, ki so omenjene množice analizirala in problematizirala. Pogled na množico kot na ”enoumno maso”, ki ni sestavljena iz oseb, temveč deluje po principu črede oz. krdela, je zagotovo zgrešen. Revizija tovrstnega pogleda je bila tako nujna. Le malokdo pa se je do sedaj ukvarjal z obrnjenim procesom, se pravi z odporom do elit, ne glede na osebnostne lastnosti in delovanja pripadnikov slednje. Pripisovanje pripadnikom elit vnaprejšnje lastnosti, kot so pokvarjenost, spletkarstvo, želje po izkoriščanju večinske populacije, so pač intelektualno na istem nivoju, kakor zavračanje množice kot iracionalne, hujskaške in nasilne. A vendar se takšen pogled vedno bolj širi. Poglejmo si zgolj slogan »mi smo 99%«, ki se ga je posluževalo gibanje Okupirajmo Wall Street, in razširjenost teorij zarot. Nedavno sem med brskanjem po svetovnem spletu zasledil članek, kateremu je uspelo povezati idejo združene Evrope, liberalno ekonomijo, Cerkev in še kaj v skupno mrežo elite, ki želi preko globalizacije zavladati svetu. Vse pa je povezovalo dejstvo, da je bil Otto von Habsburg hkrati predsednik panevropskega gibanja in podpornik EU, veren katoličan ter član združenja ”Mont Pelerin”.
Novi red
Cela vrsta piscev teorij zarot pogosto ”videva” znake t. i. novega reda, se pravi stanja. ki naj bi sledilo in kot svoj namen imelo zmanjšanje svetovne populacije ter velik del nižjih slojev spraviti v stanje podobno suženjstvu. O iracionalnosti tovrstnih trditev pripadniki takšnih teorij ne razmišljajo, temveč vidijo dokaze tam, kjer jih ni. Poglejmo primer skupine Bilderberg. Skupina Bilderberg oz. klub Bilderberg je zgolj srečanje vplivnežev iz politike, industrije in akademskega sveta, ki se enkrat letno dobijo v hotelu Bilderberg na Nizozemskem, da bi v sproščenem vzdušju razpravljali o perečih problematikah. Ker je eden izmed namenov tovrstnega srečanja sproščena izmenjava mnenj, se z namenom izogibanja ”trganju iz konteksta” ne daje izjav ali poročil o srečanju medijem. Nezanemarljivo število ljudi v tem posledično že razpoznava težnjo po skrivanju elite z namenom ustvarjanja ”novega reda”. Če pogledamo zgolj na vpliv, ki ga je imel ”dokumentarec” Zeitgeist, pa zelo hitro opazimo trend prehitrega pripisovanja pripadnikom višjih slojev ali preprosto ljudem na položajih vse vrste nečastnih namenov, s katerimi naj bi škodovali vselej poštenemu, delavnemu in vsesplošne hvale vrednemu malemu človeku. Posebno pa naj bi bili za takšen novi red krivi pripadniki ”elitnih organizacij”, med katere teoretiki zarot uvrščajo celo paleto organizacij z najrazličnejši izvori in cilji. Če so npr. prostozidarji res sumljivega izvora in namenov, pa se moramo vprašati, ali lahko isto trdimo za malteške viteze ali družbo Mont Pelerin? Sploh če vzamemo v račun odsotnost javnega objavljanja članstva pri prostozidarjih in javno članstvo pri malteških vitezih in družbi Mont Pelerin.
Moč kvari človeka
Pri takšnih teorijah zarote se pogosto skriva tudi znamenita izjava lorda Actona o kvarnem učinku moči na človeško naravo. Do neke mere to vsekakor drži, saj ima človek na položaju precej več skušnjav, kakor pa nekdo, ki moči nima. Kljub temu naj poudarimo, da položaj sam po sebi človeka še ne naredi pokvarjenega, in sicer prav tako kot običajna človeška pokvarjenost še ne povzroči namenov, ki jih teoretiki zarot pripisujejo eliti. Ali politik, ki sprejme podkupnino, res želi slabo državljanom svoje države? Veliko bolj racionalna razlaga je preprost pohlep, kakor pa želja, da bi pahnil prebivalstvo v vsesplošno revščino in pod tiranski nadzor.
V boju z razumom
Pri tovrstnih pojavih lahko vidimo vsesplošno iracionalnost. Poglejmo si sledeči primer. V našem času in prostoru je t. i. neoliberalizem velika prikazen. Svarilci pred tovrstno politiko izkazujejo popolno nepoznavanje izvora in dejanskega pomena tako pojma kot pojava neoliberalizma. Podobna iracionalnost se kaže v obtoževanju kapitalistov, da si želijo revščine ljudi. Ali ne bi ”kapitalisti” imeli več dobička, v kolikor bi bila kupna moč prebivalstva večja? Takšna vprašanja so pač za naše teoretike tuja. Pri tem lahko nasploh opažamo, kako se poskuša dejstva prilagoditi že izdelani teoriji in ne obratno.
Zavist in tolažba
Če pa se vprašamo, kaj tiči v samem bistvu tovrstnih teorij, vidimo, da je to predvsem zavist in želja po tolažbi. Človek iz nižjih slojev si namreč s prebiranjem tovrstnih teorij lajša vest predvsem na sledeča načina:
a) Vidi sebe kot dobrega in poštenega, pravzaprav kot skoraj mučeniško figuro, kateremu so pripadniki zlobne elite odredili pomanjkanje in trpljenje.
b) Pojasni sebi, zakaj sam v življenju ni uspel in/ali zakaj imajo drugi več kot on sam.
Sam sicer ne bi ”krivil” človeka, ki je ”padel v nesrečo”, za priseganje na tovrstne iracionalne teorije, sploh če upoštevamo tudi resnično veliko število ”pokvarjenosti” in ”izprijenosti” v marsikaterih ”elitnih” krogih, kot je bilo npr. prikazano v filmu Volk iz Wall Streeta. Vendar pa je kljub vsemu dolžnost intelektualcev opozoriti na logične nedoslednosti in iracionalnost tovrstnih teorij in strah pred elitami nasploh. Popolni egalitarizem je pač nemogoč in elite so bile, so in bodo sestavni del človeških družb.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
